Na Vrhniki imamo srečo, da se je v sklopu EU projekta izgradilo Doživljajsko razstavišče Ljubljanica (DRL), t.i. »vrhniški muzej«, v katerem so snovalci prikazali zgodovino Vrhnike od pradavnine do danes. S takšno zgodovinsko kulturno predstavitvijo kraja se ne more pohvaliti veliko mest.

Na žalost je razstavišče postalo predmet nesoglasij, zamer in politične šenflorjanskosti ter bilo zaradi nezrelost lokalne politike o kulturni vrednosti in možnost njegovega razvojnega potenciala obsojeno na propad. Županu se ni uspelo dogovoriti z MGML-jem, da bi razstava ostala na Vrhniki. Občinska uprava ni izpolnila edinega pogoja, ki so ga zahtevali v MGML-ju in sicer, da do novembra 2020 pripravi vizijo razvoja muzeja za obdobje po letu 2021 in jo vključili v Strategijo razvoja Občine Vrhnika.

Kljub pozivom civilne družbe in posameznikov strategija ni ugledala luči sveta, zato se je 13. 9. muzej zaprl, do 5.10.2022 pa so bili iz njega odpeljani vsi arheološki eksponati.

Dan pred zaprtjem je bil pred občino in pred Kulturnim centrom Vrhnika simbolično položen venec žalovanja za izgubo kulturne in arheološke dediščine. Nato je bila v prostorih vrhniške knjižnice organizirana okrogla miza na tematiko reke Ljubljanice in razstavišča. 

Na začetku je  župan povedal, da je njegova dolžnost, da nadzira gospodarno porabo sredstev in da je nujno, da zaradi kulturnega in zgodovinskega pomena z muzejem upravlja javni zavod iz Vrhnike in ne zasebni zavod.

Ravnanje z javnimi sredstvi je res ena pomembnejših vlog župana. Res pa je tudi to, da je občinska uprava z dopustitvijo odhoda povzročila negospodarno ravnanje z denarjem, saj je ves do sedaj vložen denar v muzej izgubljen, za morebitno njegovo  ponovno vzpostavitev pa bo občina morala nameniti nova finančna sredstva.

V povezavi z upravljanjem muzeja je potrebno povedati, da je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika na začetku povabljen kot partner, ki naj bi muzej upravljal, vendar je bil kasneje zaradi napak, ki jih je naredil pri svojem delu, izključen iz projekta.

Dr. Velušček, priznani arheolog je v razpravi izrazil dvom o strokovnosti razstave,

ker on in še nekateri kompetentni strokovnjaki za kolišča in Ljubljansko barje niso bili povabljeni k njenem snovanju. Verjetno bi prispevek dr. Veluščka razstavo naredil še boljšo, vendar podeljene mednarodne nagrade, med katerimi izstopata priznanje Sveta Evrope za 10 najboljših zgodb s področja kulturne dediščine v Evropi in uvrstitev projekta na Unescov seznam najboljših praks za varovanje podvodne kulturne dediščine, dovolj zgovorno govorijo o njeni strokovnosti.

Z odhodom razstave izgubljamo možnost, da bi s pomočjo reke Ljubljanice povezali različne vrhniške znamenitosti saj je bila vzpostavitev Doživljajskega razstavišča Ljubljanica mišljena kot prva faza dolgoročnega razvoja potencialov dediščine Vrhnike in širše. Tega potenciala za razvoj turizma sedaj ni več.

Jernej Fefer

Odgovor na pisanje g. Fefra

Citat g. J. Fefra: »V povezavi z upravljanjem muzeja je potrebno povedati, da je bil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika na začetku povabljen kot partner, ki naj bi muzej upravljal, vendar je bil kasneje zaradi napak, ki jih je naredil pri svojem delu, izključen iz projekta.«

Uvodoma naj pojasnimo, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ni bil povabljen k sodelovanju kot partner, ampak je bil na izbran podlagi javnega razpisa s strani 5 članske Komisije za izbor upravljavca DRL, sestavljene iz predstavnikov oziroma predstavnic MGML in predstavnikov Občinskega sveta Občine Vrhnika in na 11. redni seji imenovan s strani občinskega sveta občine Vrhnika.

Za programsko vodenje muzeja/razstavišča je bil že od začetka odgovoren Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), za poslovno vodenje pa je bil od septembra 2016 do septembra 2017 odgovoren Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Od septembra 2017 dalje je muzej v celoti upravljal MGML v sodelovanju z izbranimi zasebnimi podupravljavci.

Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v času trajanja upravljanja muzeja (september 2016 – september 2017), delo opravljal profesionalno, transparentno, korektno in skladno s tripartitno pogodbo med ZIC-em, MGML-jem in občino Vrhnika ter skladno z zastavljenimi cilji, postavljenimi v okviru prijave na evropski razpis EGP.

Vaša navedba, da je bil ZIC izključen iz projekta, ni točna. Iz projekta je ZIC izstopil, zaradi nesoglasij med partnerji. Po izstopu ZIC-a je bila za podupravljavca muzeja izbrana zasebna zadruga Za.polis katere soustanovitelji so bili: Jernej Fefer, Irena Oblak, Žiga Gruden, Helena Šneberger Mandelj, Ksenija Mulej in Andrej Marković.

V obdobju, ko je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika poslovno upravljal razstavišče (sep. 2016 – sep. 2017), je bilo v muzeju zabeleženih 8.647 obiskovalcev in ustvarjenih za 27.779,41 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča. Po dostopnih podatkih, je bilo v letu 2018 v muzeju zabeleženih 4.604 obiskovalcev ter ustvarjenih za 18.904,90 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča. V letu 2019 je razstavišče obiskalo 5.657 obiskovalcev in je bilo ustvarjenih za 16.089,89 € prihodkov iz dejavnosti razstavišča.

Na tem mestu se zato upravičeno lahko vprašamo, kakšne napake so se zgodile po septembru 2017, da je tako upadel obisk in prihodki? To pa bi moral odgovarjati tisti, ki je po septembru 2017 upravljal z razstaviščem.

Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika