Ni v naši navadi, da komuniciramo preko medijev, a ker je na temo vrhniškega komunalnega podjetja v vezi direktorja prispelo še eno svetniško vprašanje iz občinskega odbora stranke Levica in ker se je v javnosti v zadnjem času pojavilo več dezinformacij na to temo, smo kot občina dolžni posredovati nekaj pojasnil.

Svetniško vprašanje: Želimo, da nam podrobno in jasno razjasnite razplet razpisa za novega direktorja Komunale: seznam prijavljenih, koliko in kdo je ustrezal razpisu ter kako in s kakšno metodo je potekalo ocenjevanje.

Odgovor občine: 

Ob upoštevanju zaveze po varovanju osebnih podatkov podajam sledeče odgovore na svetniška vprašanja: 

Skupni ustanoviteljski organ Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljevanju JP KPV) je imenoval komisijo za izbor direktorja, ki je objavila javni natečaj za izbor direktorja JP KPV. V komisiji je bil po en predstavnik iz vsake občine ustanoviteljice.

Na razpis je prispelo trinajst vlog - od tega sedem popolnih. Vseh sedem kandidatov je bilo vabljenih na razgovor. Komisija je opravila razgovore s šestimi kandidati, saj je en kandidat od kandidature odstopil.

Na tem mestu bi posebej izpostavil, da je vloga komisije za izbor direktorja v Odloku o ustanovitvi JP KPV skopo precizirana, poslovnik o delu komisije ne obstaja, enako niso precizirani kriteriji za izbor direktorja. Tako je nejasno ali člani komisije odločajo s soglasjem (tako kot to velja v Skupnem ustanoviteljskem organu (v nadaljevanju SUO) ali skladno z lastniškimi deleži (kot to velja na ravni občinskih svetov) ali ima vsak član en glas in je predstavnik OV (ne glede na 66% lastništva OV) v komisiji lahko enostavno preglasovan.

Komisija je tako morala pred začetkom dela sama določiti potek izbora in določiti kriterije za izbor.

Ob zelo različnih pogledih na način izvedbe razpisa in na določitev kriterije sem, ne glede na dejstvo, da Občina Vrhnika predstavlja 66% lastništva JP KPV, kot predstavnik Občine Vrhnika v komisiji in kot predsednik vseskozi iskal kar največjo mero soglasja in skupne točke. Verjel sem namreč, da bi bila najboljša izbira za direktorja tista, ki bi imel zadostno podporo vseh članov komisije. Konec koncev mora direktor sodelovati z vsemi tremi občinami ustanoviteljicami.

Tako je komisija določila štiri sklope po katerem je ocenjevala kandidate:

-           vodstvene sposobnosti, dosedanje delovne izkušnje in rezultati kandidata

-           ambicioznost in uresničljivost programa in vizije razvoja JP KPV za štiriletno obdobje

-           poznavanje normativne ureditve področja dela

-           zaključni sklop (splošna vprašanja, ki se zdijo članom Komisije pomembna za razpisano delovno mesto)

Skladno z določbo 41. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranju JP KPV, d.o.o. je komisija tudi soglasno sprejela sklep, kdaj kandidat doseže zadovoljiv rezultat. 

Po zaključenem točkovanju je komisija soglasno ugotovila, da zadovoljivega rezultata ni dosegel noben kandidat.

Glede točkovanja članov komisije naj na tem mestu poudarim, da je bil pristop pri tem zelo različen. Sam sem zavzel zahteven kriterij. Pri tem sem izhajal iz pomembnosti JP KPV, iz poročil o stanju v JP KPV in iz dejstva, da bi bilo morebitno napako pri izboru težko popraviti. Odlok o ustanovitvi in organiziranju JP KPV namreč ne omogoča hitre in učinkovite zamenjave direktorja v primeru, da bi bilo to potrebno.

Ker o prijavljenih kandidatih poimensko ne morem razpravljati lahko podam samo komentar za kandidata, ki je dosegel največje število točk.

V zvezi s prvim sklopom razpisa (vodstvene sposobnosti, dosedanje delovne izkušnje in rezultati kandidata) je, za kandidata z največ točkami, javno dostopno poročilo nadzornega odbora občine, kjer je kandidata deloval in ki ga močno obremenjuje.

Nadzorni odbor občine, kjer je kandidat deloval, namreč ugotavlja »utemeljen sum kršitve ZJN«, ugotavlja dejanja, »ki kažejo na izogibanje ZJN«, »upravičen dvom v izogibanje odprtemu javnemu naročilu, ki bi omogočalo večjo transparentnost in konkurenčnost« ter ugotavlja »privilegiran položaj enega ponudnika«, kjer je (sicer ne nujno povezano) kandidat trenutno v službi. NO je najvišji organ nadzora javne porabe sredstev v občini, njegovo poročilo je dokončno. Tudi na vprašanje kako komentira poročilo NO kandidat na razgovoru ni odgovoril. 

Za drugi sklop (ambicioznost in uresničljivost programa in vizije razvoja JP KPV za štiriletno obdobje) je kandidat program razvoja JP KPV predložil na manj kot pol A4 strani oziroma ga praktično sploh ni pripravil. 

V zvezi s tretjim sklopom (poznavanje normativne ureditve področja dela) je bila ocena kandidata, da je v zvezi z Odlokom o ustanovitvi JP KPV: »vse natanko tako, kot mora biti«, kar je po mojem mnenju daleč od dejanskega stanja. Odlok namreč v veliki meri onemogoča učinkovito in transparentno upravljanje JP KPV.

Meni je zgoraj opisano vsekakor vzbudilo močan dvom v primernost kandidata in sem temu primerno kandidata tudi točkoval. Komisija za izbor direktorja JP KPV vsekakor ni razsodnik kariere prijavljenih kandidatov, verjamem pa v enostaven strokovni pristop: »Če dvomiš, ne zaposli«, sploh če Odlok o ustanovitvi JP KPV močno otežuje popravo morebitne napačne odločitve.

Kot predsednik komisije za izbor direktorja JP KPV sem o izboru poročal na seji SUO. 

Na seji SUO je bil podan predlog, da bi znižali kriterij zadovoljivega rezultata in da bi potem o kandidatu, ki je dosegel največjo število točk odločali občinski sveti. Oba z županom OV sva temu nasprotovala. Obema se je zdelo neprimerno spremeniti kriterije izbora potem, ko je komisija že opravila glasovanje.

Naj tudi omenim, da mi je bilo na seji SOU očitano, da sem ravnal nestrokovno in miniral razpis. To trditev zavračam. Razloge, da sem zavzel zahteven kriterij, sem že obrazložil zgoraj. Lahko samo ponovim dvom v primernost kandidata z največ točkami za direktorja JP KPV in da tudi sicer po mojem mnenju noben kandidat ni v celoti izpolnjeval kriterijev za mesto direktorja JP KPV.

JP KPV je za Vrhniko pomembno podjetje. Sam sem o tem na OS že večkrat razpravljal in podal osebno mnenje o stanju v JP KPV, o tem, da je Odlok o ustanovitvi in organiziranju JP KPV neprimeren in da bo potrebno veliko strpnosti in iskanja skupnega jezika z drugima dvema občinama. Žal so šli dogodki v nepravo smer, postavlja se celo vprašanje ali lahko organi Občine Vrhnika v JP KPV v celoti izvršujemo svoje dolžnosti in pravice, ki bi jih kot 66% lastnik morali imeti in ki so nam jih konec koncev zaupali volivci.

ODGOVOR JE PRIPRAVIL: Podžupan Grega Kukec