Kum , visok 1220 m,  je  najvišji vrh Posavskega hribovja.  Viden  je  skoraj z vsakega  večjega hriba v Sloveniji in se verjetno ravno  zato imenuje Zasavski Triglav.

Vozili smo se ob Savi skozi Litijo ter kmalu zagledali dimnik trboveljske termoelektrarne.  Najvišji v Evropi je več desetletij reševal Zasavje onesnaženja. Na  parkirišču pred steklarno Hrastnik smo  čez  cesto, ob tabli  za Kum, stopili na markirano pot in se spopadli s  prvim travnim pobočjem,  oziraje se na vijugasto dolino reke Save pod nami. Steza se je zravnala, nato pa vodila navzgor  skozi  listnate gozdove.  Levo je teren padal v strme grape pod Bajdo in Mat'co, desno pa so štrlele v nebo skalne pečine. Robove je prekrivalo resje, ki je že odpiralo drobne cvetove. Listi telohov so sem ter tja odkrili posamezen beli cvet, drugje pa  je v nas modro strmel zapozneli zaspanček. Bili smo v krajinskem parku Kum, ki ravno tu ohranja biotsko raznovrstnost alpskega rastlinstva in  preddinarskih  gozdov bukve in javorja, ponekod tudi črnega gabra.

Po poti v ključih smo pustili za sabo še en breg in se znašli na  planoti hribovske vasi Župa ter  v daljavi zagledali  znane vrhove s silhueto Kamniško Savinjskih Alp v ozadju.  Za vasjo smo  skozi smrekov gozd  prišli do makadama, se kmalu umaknili desno na stezo in se vztrajno vzpenjali v čokato pobočje gore vse do ceste iz Dobovca. Skozi drevje  smo zagledali  oddajnik in cerkev z dvema zvonikoma in čez travno strmino prišli do cerkve  sv. Neže in planinskega  doma na Kumu. Prepustili smo se razgledom na doline in bližnje ter daljne vrhove v meglicah,  iz katerih je na severozahodu kukal Triglav. V cerkvi smo  poslušali Tinetovo pripoved, zakaj romarji iz Kostanjevice vsakih sedem let zadnjo nedeljo v avgustu priromajo  k  sv. Neži na Kum. Sestopili smo po  južnem, zakraselem pobočju gore in prišli do vasi  Mali Kum s hišami in kozolci na  robu doline. Pod vasjo nas je čakal avtobus, ki smo ga bili, mislim da prav vsi,  zelo veseli, saj smo prehodili 9,8 kilometrov in opravili 1068 metrov vzpona.

Še mislim na lepoto prehojene poti na Kum,  ki je zahtevala kar nekaj vztrajnosti in napora.  In tudi na  sedanje ter stare čase v teh hribih,  razrezanih na doline in strmine z  vasmi in ljudmi,  ki, vajeni skromnosti, skrbno obdelujejo njive in kosijo bregove.  Mislim, da je sv. Neža s Kuma   natrosila tem krajem zvrhano mero blagoslova od zgoraj, toliko,  da ga lahko delček odneseš s seboj.

Besedilo:     Marija Dolinar

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Sonja Repnik