V mesecu maju je bilo v našem vrtcu zelo prijetno. Prav vsak dan smo se spomnili Marije, božje matere, ji prepevali in krasili njen oltarček. Otroci imajo čudovite ideje za ustvarjanje, zato je delo z njimi pravi užitek. Lepo je bilo opazovati, kako hitro so razumeli pojem vrednote. Radi se božajo, si podarjajo igrače in izrekajo prijazne besede, kot so hvala, prosim in oprosti. So pravi mali čudeži.

Starejše skupine pa so za pet dni odšle na letovanje na Debeli rtič in se prepuščale vodnim užitkom. Ob vrnitvi smo na njihovih obrazih opazili nepopisno veselje in seveda, utrujenost.

Ker pa se bližamo koncu šolskega leta, smo se tudi letos z nastopom v Cankarjevem domu zahvalili staršem naših otrok, saj se skozi vse leto pridno udeležujejo naših aktivnosti in s svojo prijaznostjo in idejami vsakodnevno vnašajo v naš vrtec veliko dobre volje in iskrenega sodelovanja.

Za vse to, dragi starši, iskrena hvala!

Starši

Pravi starši, kar čudno se sliši,

ne rastejo za vsakim voglom ne v vsaki hiši.

Pravi starši so strašno redki primerki,

podarjeni pravemu sinu ali pa hčerki.

Pravi starši niso nikoli stari

za trumbarumba ali larifari,

za kozaklamf ali za bibaleze

in za take trubarumbarske zveze.

Pravi starši so iznajdljivi

in zanesljivi in ubogljivi,

pa nas vodijo, ko sonce dan jaše

v igrarijo in trumbaruri.

Pravi starši so z nami ob vsaki uri

in so kdaj majhni kot droben škrat,

da jih pobožamo in damo spat.

(Tone Pavček)

                                                                                                                       Mojca Mivšek