September prinaša nove začetke – za otroke, starše in vzgojitelje. Za mnoge malčke so to prvi dnevi v vrtcu, prvi koraki iz znanega domačega okolja v svet druženja, igre in učenja. Za starše pa trenutki ponosa, skrbi in, upamo da, zaupanja.

Tudi za nas vzgojitelje so prvi dnevi posebni – polni opazovanja, prilagajanja in ustvarjanja prostora, kjer bi se vsak otrok počutil dobro. Trudimo se graditi mostove med domačim zavetjem in vrtčevskim življenjem.

V našem vrtcu novo šolsko leto pričnemo tudi tako, da se vsi zberemo v cerkvi. Tako je bilo tudi letos. Med mašo nas je nagovoril g. Mohor in gospa ravnateljica Saša, z otroki pa smo ob spremljavi kitare na ves glas prepevali. Prošnje in zahvale so bile iz otroških ust in ob njih smo se lahko tudi nasmejali. Prosili smo za zdravje in da bi imeli veliko prijateljev ter da bi naši košarkarji čim večkrat zmagali. Zahvalili pa smo se za to, da imamo streho nad glavo, za igrače, za starše ter tudi za ovce, ki nam dajejo volno, da imamo potem obačila. Ena izmed prošnj pa se je glasila: »Prosim, Bog, da bi bilo maše čimprej konec.« 😊Ta prošnja se nam je zelo hitro uresničila.

Naj bodo ti dnevi, čeprav včasih naporni in čustveni, začetek nečesa lepega!

Kolektiv Župnijskega vrtca