Tako se je iz večina domov slišalo v mesecu februarju in tudi v našem vrtcu ni bilo prav nič drugače. Srce nam je bilo za Slovenijo, za naše športnike, ki so na zimskih olimpijskih igrah tekmovali in dokazovali, da so najboljši. To smo mi že vedeli, verjeli smo vanje in navijali za njih, da to dokažejo tudi drugim. V nekaterih skupinah so budno spremljali vse tekme, vedeli za vsako na novo pridobljeno olimpijsko medaljo. Seveda so z našimi športniki zapeli Zdravljico, še dobro, da smo se jo tako dobro naučili v tednu kulture.

Športni duh pa ni ostal samo v Pekingu, dosegel je tudi nas. V starejših skupinah so priredili olimpijske igre, kjer so spoznavali nove športe se učili športnega obnašanja, sodelovanja, razvijali pravo mero tekmovalnosti. Na koncu ni manjkala medalja, ki so si jo priborili prav vsi. V mlajših skupinah smo organizirali Zimijado, ki smo jo otvorili z našo himno in dviganjem zastave. Otroci so uživali v gibanju ter pridobivali na osnovni motoriki. Nekateri pa niso ostali pri zimskih olimpijskih igrah, učili so se plavanja v Zapolju- mogoče pa se komu izmed njih uspe uvrstiti na poletne olimpijske igre, kdo ve…

In ko smo že pri poletju, no še pomlad pa bomo tam. Le to smo v vrtcu z izdelovanjem pustnih mask, pustnim rajanjem hoteli priklicati. S plesom in petjem vseh pustnih šem, ki so ta dan obiskale vrtec smo združile moči in skušale odgnati zimo. Seveda je en dan premalo in smo v nekaterih skupinah rajali, kar teden in še več. Se učili raznih plesov, igrali na glasbila, spoznavali razne gibalne igre. In mislim da nam je uspelo. Sonce vsak dan posije skozi okna našega Župnijskega vrtca na Vrhniki. Skupaj se veselimo vsakega naslednjega dne.

Maja Trček