Te dni je Smithsonian magazine (19. februarja 2020) poročal o novih odkritjih pri človeških ribicah in pri tem omenil tudi Vrhniko.  

V uvodu k članku je namreč avtorica Theresa Machemer spomnila na zapis Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je leta 1689 potoval na Vrhniko. Po močnem dežju je iz jame naplavilo iz jame mladičke zmaja. Je to dokaz, da se v jami skriva mati zmajevka? No, ni čisto tako. Ti mladički zmajev so bili pravzapra človeške ribice, ki lahko zrastejo do 30 cm.  

V nadaljevanju avtorica piše, da imajo človeške ribice sposobnost zaznavanja električnega in magnetna polja ter da so razmeroma lene živali. "Glede na nove raziskave v Journal of Zoology človeška ribica ni zapustila svojega priljubljenega mesta sedem let." To potrjujejo tudi raziskave v vzhodni Bosni, kjer populacijo človeških ribic že več let spremlja biolog Gergely Balázs. Od 37 označenih so se le trije primerki premaknili za več kot 2 metra, ena ribica je bila na istem mestu celo 2569 dni, ali malo več kot sedem let. Razlog je, da lahko brez hrane zdržijo več mesecev, poleg tega tudi nimajo naravnih sovražnikov. Zakaj bi se torej premikale, če ni potrebno? Parijo se vsakih 12 let, pomemben vpogled v razvoj njihovega življenja pa že in še bodo ponujale mlade človeške ribice, ki so se leta 2016 izlegle v jamskih akvarijih v Postojnski jami.  

Gašper Tominc