Dela so nastala ob 300. obletnici besedila Škofjeloškega pasijona, 2021. »Moja razstava je poklon p. Romualdu Marušiču, ki je napisal prvo slovensko dramsko besedilo, je poklon ljudskemu gledališču, tisočem prostovoljcev, ki svoj čas in talent delijo z ljudmi na ulicah Škofje Loke. Tako sem večinoma po fotografijah upodobil 12 podob prizorov, ki ponekod čisto portretno odslikavajo dogajanje na pasijonski procesiji,« je predstavitvenemu intervjuju, ki ga je na odprtju razstave vodil Jože Kurinčič, povedal Bartolj. Barve so živahne, poteza sproščena. Podobe so velike okoli meter in pol glede na velikost nosilca. Ravno slednje je zanimivo pri omenjeni razstavi, kajti dela so naslikana na les, ki je skoraj gotovo rasel v času življenja patra Romualda. »Pred leti me je poklical prijatelj Radia Ognjišče iz župnije Preserje pod Krimom, ki je vedel za moje ustvarjanje na stare deske. Povedal mi je, da so menjali okrog sto let stare orgle in da so deske stare orgelske omare shranili. Vprašal me je, ali me zanima, ali bi lahko na njih nastala kakšna slika. Ko sem pozneje razmišljal, sem prišel do spoznanja, da so drevesa, ki so jih kot deske uporabili za ta inštrument, verjetno že rasla v času, ko so v Škofji Loki še uprizarjali pasijonske procesije …«

Likovna kritičarka Bernarda Stenovec, ki na odprtju razstave ni bila prisotna, njene besede pa je prebrala Ivanka Kurinčič, je zapisala, da predstavljena dela gledalca večplastno nagovarjajo in vabijo ne le k premišljevanju Kristusovega križevega pota, ampak tudi k osebnemu razmisleku o temeljnih bivanjskih razpetostih slehernega med nami, vprašanjih življenja in smrti, greha in milosti, krivde in odrešenja.

Razstava, ki jo je na odprtju s petjem pospestrila Simona Černetič, organizira pa jo društvo Nauportus Viva, ima tudi dobrodelno noto. Predsednica društva Polona Kovačič je dejala, da bodo zbrane prostovoljne prispevke namenili za pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah.

Gašper Tominc