Preden sem prišla sem, nisem bila pohlepna, poželjiva, pohotna, zaskrbljena, ambiciozna po ciljih, ki jih ponuja ta svet, nisem imela občutka za čas, nisem imeli premlevanj in tuhtanj, ni me grizlo nič od tega, kar sem že doživela. Ves moj fokus je bil na tem, kaj hočem doživeti. Nato vstopim v telo in na vse to pozabim.

Kadar opazim, da mislim in govorim o stvareh, ki so se že zgodila, kadar se zalotim, da me vrtinčijo skrbi in vozlajo zoprnosti, potem vem, da nisem pristna, da v tem ni moje naravnosti.

Prišel je čas, ko moram pristno ločiti od zlaganega s čutenjem, ne z branjem in poslušanjem tujih misli. Čutenje skozi središče srca je zame nezmotljiv vodnik po polju informacij. Samo, kadar sledim svojim hotenjem, sem na pravi poti. Hočem tole podeliti z vami, zato sledim temu hotenju in vem da sem v Toku. A kako bom poslušala srce, če me sistemske prisile vlečejo stran od srca? Samo ena pot je prava; vedno se odločim, da rada delam stvari, ki jih moram! Ne morem se jim izogniti, zato jih vzljubim kot del mojega urjenja in jih opravim graciozno in hvaležno in še bolj zavzeto ustvarjam svet brez njih.

Letam vedno višje in višje, Marjeta Šumrada