Sploh ne razumem več teh postrojev, kjer plapolajo meni neznane zastave. Kaj sploh hoče organizator manifestirati, ko pa vemo, da je bila prava slovenska vojska armada v ozadju v slehernem Slovencu, ki je dojel, da nam je JLA postala sovražna in smo jo redili na lastnih prsih? To dojemanje je bilo spontan proces, upor sistemu, ki je reproduciral samega sebe.

Kot Vrhničan sem to sliko imel pred seboj. Prva oklepna tankovska brigada na Vrhniki je bila sistem. Imela je tri bataljone tankov, večcevne raketomete do čevljarja, govorim o kompletni logistiki. Ni, da ni.

V postroju, kjer je »dišalo« – še najmanj po logistiki, brez katere teritorialna obramba in milica ne bi preživeli v vojni niti enega dne –, ni opaziti zdravnika, peka… To logistiko je moral v osamosvojitveni vojni prevzeti občan, direktor ZD Vrhnika, direktor pekarne, da ne naštevam naprej, in se organizirati, kakor ve in zna. Znal pa je, saj so bili organizirani še iz časa Slovenije.

Pa se vrnimo na vojaško področje. Vprašajmo Andreja Lovšina, ki je bil prvi šef slovenske varnostne službe, sedaj znane kot OVS, koliko redno zaposlenih je imel v sektorju za varnostne zadeve leta 1990 v času postroja z aromo. Če ne bi imel zunanjih tajnih sodelavcev iz vrst policije, TO, JLA in tujine, bi tenko piskal. Delali smo mu zastonj. Sprašujem se, kakšno aromo smo predstavljali. Zakaj nismo v postroju sedaj in kakšen prapor naj prinesemo in katero uniformo naj oblečemo? Bilo bi pisano. Kje smo vsi ti zdaj?

Leta 2020 bo 30. obletnica ustanovitve obveščevalno-varnostne službe (OVS). Ali bomo doživeli postrojitev te »skrivne« enote? Zanimiv bo datum rojstva OVS. Se bo končno dovolilo OVS, da si odreže del osamosvojitvene pogače, ki ji nedvomno pripada?

Spoštovana predsednik republike in vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil Borut Pahor ter obrambni minister Karl Erjavec, čaka vaju kar nekaj dela.
 

Vid Drašček, Vrhnika