Dajmo planinci pot pod noge,

dajmo Slovenci krepimo srce.

Staro in mlado zdaj vsi na pohod,

v gorah je priložnost, da rešimo rod.

17. decembra smo bili na zadnjem pohodu v letošnjem letu. Cilj našega rekreativnega druženja je bil krajši pohod z Vrhnike na Drenov Grič in čez Malo Ligojno nazaj na Vrhniko. Zbrali smo se pred trgovskim centrom Lidl ter odšli po trasi bivše  vrhniške železniške proge proti cilju. Vrhnika je bila namreč od leta 1899 do 1966 z železnico povezana z Ljubljano.

Hodili smo zmerno hitro, saj sta nas spremljali mraz, vlaga in megla. Razgleda res nismo imeli, je pa bilo več časa za medsebojni klepet – sproščeno, zabavno in poučno.

Postali smo ob stari domačiji Stanovnikove mame. Hiša je bila zgrajena 1873 leta in ima lepo okrašen portal iz temno sivega apnenca, starega približno 225 milijoni let. Lomili so ga v bližnjem Kuclerjeve kamnolomu, zato imajo številne starejše hiše v bližnji in daljni okolici klesane portale iz te kamnine.

Ustavili smo se na križišču pri križu v vasi  Mala Ligojna. Pohodnica Zalka nam je povedala marsikaj zanimivega o vasici in dogodkih v preteklosti. Zaradi meglenega vremena se nismo povzpeli k Sv. Lenartu, saj pričakovanega razgleda na Barje ni bilo. Ustavili smo se pa pri stari, na žalost propadajoči domačiji z lepim kamnitim portalom. Še bolj žalostni smo bili ob pogledu na zanemarjeno zidano kaščo čez cesto, polno smeti in odpadkov.

Od tu smo se po krajši poti vrnili na pešpot proti Vrhniki in zaključili druženje na toplem ob dobri jedači.

Čeprav smo letos včasih z naporom premagovali strmine, smo na cilju vedno ugotovili, da se je izplačalo malo potruditi, globoko zadihati, se prepotiti in nato posrkati vso lepoto planin in jo shraniti nekje globoko v spominu (misel iz arhiva Planinskega društva Slovenske Konjice).

Z veliko pogledi iz planin v dolino,

Besedilo: Jožica Kenig

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak