Participatorni proračun je učinkovita metoda vključevanja prebivalk in prebivalcev v posameznih okoljih v odločanje o javnih financah, tako da o porabi dela proračunskih sredstev soodločamo vsi, to je prebivalke in prebivalci oziroma občanke in občani občine.

V zvezi s tem moramo kot prvo ozavestiti dejstvo, da je predstavniška demokracija, kot jo poznamo v Sloveniji, le eden izmed načinov, s katerim voljo in potrebe prebivalk in prebivalcev prevajamo v politične odločitve na lokalni oziroma državni ravni.

Na lokalni ravni v idealni obliki takšnega političnega sistema tovrstne odločitve sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva, to so občinske svetnice in občinski svetniki, ki v občinskem svetu zastopajo interese določenega dela prebivalstva in s tem posredno zadovoljujejo potrebe ljudi, ki jih predstavljajo.

Dejansko stanje v Sloveniji pa je žal precej drugačno od idealnega modela demokracije. Uveljavljanje politične volje ljudstva je postalo le veliko tržišče, kjer občinske svetnice in občinski svetniki trgujejo s svojimi glasovi, pri glasovanju poslušajo navodila svoje stranke ali zasledujejo povsem parcialne interese, voljo ljudi pa se ob tem pogosto pušča ob strani. Odločitve se sprejemajo v ozkih skupinah ljudi in mnogokrat se interese teh skupin postavlja pred interese širše skupnosti, pa naj bo to zaradi nepoznavanja dejanskih potreb lokalne skupnosti, nestrokovnosti, političnega trgovanja ali koruptivnih dejanj. Zato je treba odločevalsko moč demokratično prerazporediti !

Participatorna demokracija, za razliko od predstavniške demokracije, iz procesa prenosa ljudske volje v politične odločitve izvzame vse posrednike, hkrati pa odločitve sprejemamo vsi in ne več zgolj ozke skupine ljudi. Prebivalke in prebivalci oziroma občanke in občani smo namreč tisti, ki vemo, kaj v svojem okolju najbolj potrebujemo.

Mi sami smo največji strokovnjaki lastnih potreb, mi sami najbolj vemo, kaj potrebujemo in s čim bi te potrebe lahko zadovoljili !

Skupna značilnost vseh oblik instituta participatornega proračuna je vključevanje in sodelovanje širših množic, neizvoljenih državljank in državljanov, posameznic in posameznikov, pri soodločanju o porabi in razdeljevanju finančnih sredstev.

Občanke in občani s tem pridobimo pravico odločilno vplivati na del občinskega proračuna, kar pomeni več svobode odločanja, pa tudi več obveznosti sodelovanja in večjo odgovornost za našo lokalno skupnost.

Nikomur se ni potrebno udeležiti oblikovanja participatornega proračuna, prav tako kot nihče ni prisiljen v udeležbo na volitvah. A zavedati se moramo, da z našo neudeležbo prepuščamo odločitve drugim, kar pa prinaša tudi določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate.

Participatorni proračun nam daje tudi pomembno priložnost, da se povežemo in skupaj prepoznavamo ter rešujemo probleme, s tem pa skupaj izboljšujemo okolje, v katerem živimo in zvišujemo kvaliteto življenja v naši občini.

Bistvo celotnega procesa participatornega proračuna pa je v tem, da občanke in občani sami določimo, katere investicije so v naši skupnosti najnujnejše. Sposobni smo poslušati in slišati drugo stran ter sooblikovati predloge in sprejemati skupne odločitve. S procesom participatornega proračuna tako realizirane odločitve in izbrane investicije kar se da natančno in konkretno odgovarjajo na potrebe skupnosti, zato je takšen model soupravljanja z javnimi sredstvi dober način aktivnega vključevanja prebivalstva v politično odločanje.

Več o tem si lahko preberete na spletni strani LRVP: http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org