Jože si je z ženo Ireno pred približno desetimi leti ustvaril nov dom v hiši na Lesnem Brdu. Med nas krajane si prišel tiho, nevsiljivo, največkrat v družbi svojega soseda in prijatelja Jožeta, ki ti je utiral prve korake pri spoznavanju novega kraja in ljudi. Prihajal si na vse prireditve v kraju, vedno si bil pripravljen priskočiti na pomoč, nikoli nisi znal reči ne. Pravijo, da o mrtvih govorimo vse lepo. Jože, o tebi pa so lepo govorili že prej, ko si bil še med nami. S svojo osbnostjo si stkal globoke in pristne vezi, najprej s svojimi sosedi, potem s pevci, gasilci, vaščani, postal si del nas.

Pevci in pevke in prav gotovo vsak izmed tistih, ki te je poznal, je bil žalosten ob novici, ko je izvedel, da si v bolnici. V mislih smo bili s teboj, upali smo, da se boš čim prej vrnil med svoje domače in kasneje še med nas. Razveselili smo se vsake dobre in vzpodbudne novice o tebi. Delali smo načrte, kako bi te razveselili in ti prišli kakšno zapeti. Žal je usoda hotela drugače, bolezen te je strgala iz naše sredine. Spominjamo se piknikov, ko si pekel za nas. Bili smo že siti, tvoje ribe pa so bile tako slastne, da smo v naši želodcih vedno našli še nekaj prostora. Ob takih večerih si se razgovoril in pripovedoval o svojih domačih. O ženi, ki je zaradi bolezni potrebovala tvojo pomoč. Imel si navado reči: ¨Moram domov, Irena me že gotovo pričakuje.¨ Bil si navdušen, ko si povedal, da bo prišel domov sin s punco, pripovedoval si o svojih hčerah, navdušen si bil nad vnukinjo, v tvojih očeh pa so bile iskrice sreče, ko si pred nekaj meseci povedal, da si dobil vnuka. V soboto, 8.6.2013 bomo imeli koncert; kar ti v zahvalo lahko poklonimo je, da obudimo spomin nate in ti zapojemo.

Jože, bil si dober prijatelj mnogih, imeli smo te radi in ti si imel rad nas, pogrešali te bomo. Naj ti bo lahka zemlja na lesnobrdskem pokopališču, ki si ga izbral za svoj poslednji dom.

Bernarda Novak