Pot se prične v starem jedru Podlipe. Vodi nas po glavni cesti proti Smrečju do odcepa za Šuštarjev graben. Odcepimo se od glavne ceste in zavijemo levo. Hodimo po ozki asfaltni cesti ob kateri se pretaka majhen potok. Po prehojenih nekaj100 metrihse pričnemo vzpenjati po klancu vse do zadnje, to je Šuštarjeve kmetije. Poljska pot nas vodi po strmem bregu mimo njiv in po kolovozu skozi gozd do kmetije Bevc. Tik nad to kmetijo se pot razcepi, levo proti Vidmarju in naravnost proti Plaznikovi kapeli. Obe poti nas vodita do istega cilja. Če se odcepimo levo, le malo naprej ob prvi markaciji zavijemo desno in se strmo vzpenjamo po gozdni stezi do travnika. Od tu uzremo smreško cerkev in Rusovo kapelo. V primeru, da pot  nadaljujemo naravnost, se na priključku z  glavno cesto usmerimo levo proti Smrečju. V kolikor nas je  strmina  klanca utrudila, se lahko odpočijemo na klopci pri Plaznikovi kapeli od koder se nudi prelep razgled na okoliške hribe in doline. Kapela je bila postavljena leta 1931. Čeprav kliče po prenovi, jo v notranjosti krasita nova ročno izdelana prta, ki jih je izvezla Smrekarjeva mama Marjanca, za kar ji je Plaznikova družina še posebno hvaležna.

Po počitku nadaljujemo pot do Smrečja in prispemo do cilja. Na nadmorski višini 715 mje postavljena cerkev Marije Vnebovzete, ki sega v 10. ali 12. stol. in je bila vseskozi zbirališče romarjev. Ob cerkvi je ena najlepših razglednih točk, saj vam od tu seže pogled na Ljubljansko barje, Kamniške Alpe, Zasavsko hribovje, Snežnik na Notranjskem… Pod cerkvijo, oziroma pod glavno cesto je bila v 19.stol. postavljena Rusova kapela (1868) in pred kratkim obnovljena, katere posebnost je, da stoji na studencu ali kalu. Ker je mimo nje vodila prvotna romarska pot, so romarji izpod nje zajemali vodo in si  ob prihodu na cilj potešili žejo. Danes voda ni več primerna za pitje, zajamete si jo pa še vedno lahko. Dobre gostinske usluge pa vam sedaj nudi tukajšnja gostilna Kasarna.

Prehodili smo približno pol poti in za nami je ura in pol zmerne hoje. Pot nadaljujemo v smeri Rovte mimo Smrekarjeve hiše, kjer je nad glavnim vhodom vzidan sklepnik Matere Božje z detetom iz konca 15. stoletja, dimnik hiše pa krasi nenavaden vetrokaz v obliki leva. Po približno enem kilometru prispemo do razcepa. V bližini njega pod rovtarsko lovsko kočo je nasad ameriških borovcev - duglazij, ohranjenih iz časov veleposestnikov, ki spadajo v Naravni spomenik Slovenije. Nadaljujemo levo in sledimo označbam vse do Plečnikove kapele. Tudi tukaj se na klopcah lahko odpočijemo, nato se spustimo navzdol do kmetij na Podpesku. Ne daleč stran pod kmetijo Riharjevih stoji znamenje – križ in tam zavijemo levo po klancu navzdol vse do vasi Podlipa. Romanje zaključimo pri info tabli v Podlipi, v gostilni Jurca pa se lahko ponovno okrepčamo in če nam moči še niso pošle, zavrtimo še vrtečo mizo.

Zaradi smeri markirnih označb priporočamo pot iz Podlipe proti Smrečju. Izhodiščna nadmorska višina v Podlipi je347 m. Pot prehodimo v treh urah zmerne hoje in je primerna tudi za družinske izlete. V izdelavi je tudi zloženka s podrobnejšimi opisi in fotografijami. 

Vsem, ki se boste odločili hoditi po poti naših  prednikov želimo prijeten izlet in varno hojo.

Ob označbi romarske poti se KS Podlipa-Smrečje zahvaljuje Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in vsem krajanom, ki so pri izvedbi projekta sodelovali in ga omogočili.

Sonja in Jože Malovrh za KS Podlipa – Smrečje