Na  tokratni torek smo se Sončki odpeljali v Šentrupert na Dolenjskem in se najprej sprehodili med 19 kozolci različnih oblik in velikosti, izdelanih od poznanih mojstrov tesarske obrti iz Mirenske doline. So prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Dež in hlad pod »sušilnimi napravami« nekdanjega časa sta se mešala z zgodbami o kozolcih, ki jih je pripovedovala kustosinja muzeja ga. Alenka Lamovšek in spomini na čas, ko so kozolci krasili tudi vasi na našem področju. Občudovali smo izrezljane ornamente na pročeljih v obliki rož, ptic, src, križev, po katerih se je nekdaj dalo prepoznati tesarskega mojstra, ki je kozolec oblikoval. Menda je najlepši Simončičev toplar ob poti proti Bistrici, jaz pa nisem mogla odlepiti oči od diskretno postavljenega, z rženo slamo kritega toplarja. Zame je najlepši, četudi je vogal strehe rahlo načet. Res je najlepši, sem si potiho ponavljala in se nazaj do avtobusa izogibala lužam deževnega dne.

Nato smo na Veseli gori obiskali Barbovo graščino in si v njej ogledali etnološko muzejsko zbirko, občudovali starodavno tiskarsko napravo podobno wittenberški ter ponatise najstarejših izdaj Dalmatinove Biblije in Valvazorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Nazadnje smo vstopili še v cerkev Sv. Frančiška Ksaverija in se potem mimo kapel Križevega pota in gradu Škrljevo odpeljali nazaj v Šentrupert do OŠ dr. Pavla Lunačka. Upokojeni ravnatelj OŠ g. Jože Zupan nam je predstavil kratko zgodovino šole in kraja ter nas vodil skozi občudovanja vredno zbirko izvirnih ilustracij slovenskih ilustratorjev otroških slikanic, pravljic in zgodb. Razstavljene so tudi najlepše slikanice, prevedene v 27 svetovnih jezikov.

Nato smo se skupaj sprehodili še do najlepše slovenske gotske cerkve Sv. Ruperta, ki se dviga v nebo nad Šentrupertom. Notranjost krasijo orgle in visoki beli oboki, skozi gotska okna pa so snopi svetlobe padali na čudovit beli oltar iz carrarskega marmorja.

Na poti proti domu je skozi raztrgane oblake že sijalo sonce. Oddaljene silhuete gora je ponekod že pobelil sneg. Gore bodo počakale na ugodnejše vremenske razmere, ki so bile razlog, da je bil naš izlet tokrat drugačen. Enkratna izbira vodnice nas je popeljala v svet že pozabljene dežele kozolcev, otroških slikanic, križev in gotike - v svet nekakšnega Sončkovega »izleta v neznano«.

Zapisala:     Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek, Danica Kos, Sonja Repnik; komentar: Sonja Repnik