Osrednja letošnja občasna razstava TMS na inovativen in interaktiven način povezuje slovensko otroško in mladinsko literaturo s predmeti, ki jih hrani muzej. Namenjena je predvsem otrokom, a bodo marsikaj zanimivega na njej našli tudi mladi po srcu.

V muzeju poskušajo z omenjeno razstavo, pod katero sta se podpisali muzejska svetnica v TMS Irena Marušič in vodja Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu Ajda Kozjek, obiskovalcem na subtilen način prikazati, da otroške in mladinske knjige pripovedujejo tudi zgodbe, ki se zelo dotikajo našega vsakdanjega življenja. Princ in princesa sta na primer lahko tudi dva radijska sprejemnika s takšnim imenom. Za večje predmete, kot je na primer kombajn Zmaj, so našli rešitev, da so jih v prostoru, namenjenem razstavi, predstavili z ilustracijami. Tudi Krpan je zastopan, je na odprtju razstave dejala direktorica muzeja dr. Barbara Juršič: »Kdo ne pozna Martina Krpana, ki ni bil samo močan, ampak tudi prefrigan kmet, ki je na Dunaju premagal Brdavsa? Nas pa so na pot v šolo vozili avtobusni Krpani, sodobni poštarji pa namesto kobilice uporabljajo rumena kolesa s prav takšnim imenom – Krpan.« Drugače povedano, v skoraj vsaki knjigi lahko najdemo kakšen element tehniške dediščine. Nekateri so na razstavi predstavljeni z ilustracijami, drugi v otipljivi obliki. Na primer »Krt«, ki ni nujno samo literarni junak, ampak tudi otroški avtomobilček, ki so ga uporabljali učenci vrhniške osnovne šole na poligonu pri opravljanju kolesarskih izpitov. Sestavili so ga v IUV, poimenovan pa je po vrhniškem partizanu Stanetu Dobovičniku – Krtu.

Otroci imajo možnost, da zajahajo Krpanovo kobilico, morda čarovniško metlo, sedejo za volan rdečega fička ali pa si za spremljevalca izberejo dežnik v stilu znamenite pravljice Moj dežnik je lahko balon.

Razstavo dopolnjuje tudi manjša publikacija, ki je svojevrsten delovni zvezek z ilustracijami Matjaža Dekleve.

Razstavo si je na dan odprtja z zanimanjem ogledal tudi soprog predsednice RS dr. Aleš Musar. Kot navdušenec nad tehniško dediščino je tudi on pritrdil rdeči niti razstave, da »… prav vsako knjigo, ki jo vzamemo v roke, lahko pogledamo tudi skozi očala tehnike in znanosti. To je zanimiv pristop, ki nas hitro nauči, da se naša dediščina skriva čisto povsod.«

Razstavo si lahko ogledate do konca leta 2025. Toda pozor: del razstave Pravljična tehnika bo predvidoma ob koncu leta postavljen tudi v Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, kjer bodo v ospredju slovenska knjižna dela z junaki, ki telefonirajo, pišejo pisma in podobno.

Gašper Tominc