Župan Stojan Jakin je uvodoma pojasnil, da v primeru prehoda na kanalizacijo oziroma male čistilne naprave ne gre za kaprico občine, marveč za zahtevo Evropske unije oziroma države. »Občina bo gradila kanalizacijo po večjih urbanih naseljih, manjši kraji pa si bodo morali sami zagotoviti male čistilne naprave.« Po njegovem bo smotrneje, da bi ti kraji imeli skupne male čistilne naprave, seveda pa je vse odvisno od organiziranosti vasi in posameznikov.
Predavateljica dr. Levstekova je dejala, da klasične greznice prečistijo le od 20 do 40 odstotkov odpadne vode, zato je izpust nazaj v naravo še vedno obremenjujoč za okolje. Pri malih čistilnih napravah je nivo očiščenja odpadne vode do 85%, kar je za okolje sprejemljivo. Tak nivo se doseže z usedalniki in osrednjim areacijskim reaktorjem, kjer s se pomočjo vpihovanje zraka sproži aerobna razgradnja delcev (sistem posnema pretok v rekah in potokih).
Predstavila je nekaj osnovnih tipov malih čistilnih naprav, za katere pa je dejala, da ima vsaka svoje prednosti in slabosti. »Ni univerzalne in najboljše, je pa na trgu ogromno različnih tipov naprav, zato previdnost ne bo odveč.« Po njenem je še najbolje, da se občani odločijo za čimbolj enostavno napravo, hkrati pa priporoča tudi posvet s katerim od poznavalcev tovrstnih naprav pri lokalnem komunalnem podjetju. Opozorila je na zavajanje kupcev, češ da naj bi nekatere naprave čistile 99%, da ne nastaja odvečno blato, da naj bi bila izstopna voda primerna za zalivanje rastlin in pranje avtomobila ter podobno. Nič od naštetega ni res in po njenem mnenju zgolj navadno zavajanje kupcev. Občani naj bodo pozorni tudi na potrebne certifikate, izjavo o lastnostnih in druge potrebne listine, ki spremljajo napravo. Kot je dejala predavateljica, naj imajo občani pri nakupu male čistilne naprave v mislih, da jo bodo imeli 25 let in kupijo tudi temu primerno veliko - preveč ali premalo obremenjene čistilne naprave namreč ne delujejo pravilno. Ker je četrt stoletja relativno dolga doba in obstaja možnost, da prodajalca oziroma pooblaščenega servisa sploh ne bo več, je primerno, da je naprava čimbolj enostavna. Cene za male čistilne naprave so na trgu različne, se pa večina gibljejo okoli dveh do treh tisoč evrov.
Kaj se zgodi po vgraditvi male čistilne naprave? Potrebno jo je prijaviti lokalnemu komunalnemu podjetju, ki preveri njen učinek, občan pa je upravičen do 90% zmanjšanja takse za obremenjevanje okolja. Vsake tri leta naj bi potekal odvoz blata iz naprave, obenem naj bi komunala ravno tako vsake tri leta vršila oceno obratovanja naprave.
Na predavanju je bilo slišati tudi vprašanje, če smejo občani kar v obstoječo greznico namestiti sistem za vpihavanje ter na ta način narediti »domačo« malo čistilno napravo. Dr. Levstekova je to odsvetovala, kajti taka greznica ne bo dobila izjavo o lastnostih, ki je eden od ključnih dokumentov za uspešno registracijo male čistilne naprave.
Občane je tudi zanimalo, če bo občina sledila zgledu nekaterim sosednjim občinam, ki ponujajo subvencije za nakup malih čistilnih naprav, vendar je župan odkimal, kajti po njegovem je že sama gradnja sistema kanalizacije tako drag, da enostavno zmanjka denarja še za te namene. Jakin je še pojasnil, da se bodo morali vsi tisti, ki živijo po urbanih središčih in imajo greznico, do leta 2017 pa bo v njihovem kraju zgrajena kanalizacija, morali priključiti nanjo, greznice pa zasuti.
Gašper Tominc, foto: GT