Kemis je v sanacijo vložil 6,5 milijonov evrov, od tega približno milijon lastnih sredstev, preostalo pa iz naslova izplačane zavarovalnine. Kot so dejali, so povabili k sodelovanju dr. Aleša Juga in mag. Aleša Glavnika, s katerima so zastavili protipožarne ukrepe za celotno lokacijo. V sodelovanju s Civilno zaščito in gasilsko zvezo so dopolnili Načrt zaščite in reševanja. »Celotna površina skladišča in obdelave odpadkov je v skladu s primeri dobrih praks iz tujine pokrita z javljalniki požara ter avtomatsko napravo za gašenje požarov. Področje manj nevarnih odpadkov pa je še z dodatnimi požarnimi odpornimi stenami opredeljeno v več manjših požarnih sektorjev. Konstrukcija objekta je zaščitena z ognjeodpornimi oblogami, za avtomatsko gasilno napravo je vgrajen zalogovnik vode za gašenje. Kot gasilo bo v skladiščih in predelavi uporabljena težka pena, kar bo zmanjšalo količino požarnih voda. Vse nadzorne kamere pa imajo tudi oddaljeno spominsko enoto, 24 urna prisotnost varnostnikov je zagotovljena že od požara naprej,« je pojasnil Šimenc in dodal, da s takim protipožarnim sistemom ne more več priti do požara, kot je bil 2017. »Trdimo da ni niti enega odstotka možnosti, da bi se lahko tak požar ponovil.«

Težave v komunikaciji
Na tiskovni konferenci je bilo večkrat izpostavljeno, da si podjetje želi pridobiti ponovno zaupanje občanov, a da napredujejo po mišjih korakih. Kot je dejal nekdanji direktor Emil Nanut, pogreša strokovno debato z njihovimi nasprotniki, tako pa, kot je dejal, komunicirajo nasprotniki s Kemisom samo preko novinarjev. Dejal je še, da so večkrat dali pobudo občinskemu svetu in civilni iniciativi, da bi sodelovali, a so bili vedno zavrnjeni oziroma ali pa so naleteli na gluha ušesa. Vrhniški župan Daniel Cukjati je prepričan, da vodstvo Kemisa ne igra pošteno in da zavaja, zato mu ne more zaupati. Kot je dejal, bi moral Kemis v primeru poštene igre zaprositi za novo okoljevarstveno dovoljenje, ker naj bi bilo obstoječe pomanjkljivo. Po njegovem je okoljevarstveno dovoljenja izdano na osnovi poročila o vplivih na okolje, ki pa ne predvideva kemijskih nesreč in negativnih vplivov na okolje zunaj območja Kemisa. Andrej Marković iz Civilne iniciative Eko Vrh pa je za 24 ur dejal, da so se občani Vrhnike na treh zborih jasno in glasno opredelili proti nadaljnjemu poslovanju Kemisa na Vrhniki. »Tudi pred požarom je Kemis po zagotovilu države obratoval v skladu z OVD in slovensko zakonodajo. Nevaren kemijski obrat so zdaj sanirali v skladu s starim OVD in v skladu z istim zakonom o požarni varnosti. Zagotovilo imamo enako kot pred leti, vendar z razliko, da imamo zdaj za seboj hudo nesrečo.«

Navkljub vsemu naj bi se Kemis, civilna iniciativa in občinski vrh sestali v drugi polovici februarja.

Načrti: čim manj odpadkov na Vrhniki
Kemis v manipulativnem smislu ravnanja z odpadki še ni na ravni pred usodnim požarom 2017. Po njihovih izračunih naj bi na to raven prišli v letu dni. Že sedaj pa je njihov namen, da na Vrhniki skladiščijo čim manj nevarnih in nenevarnih odpadkov.  Tako so v lanskem letu velik delež nevarnih odpadkov odpeljali na prevzemno mesto mimo Vrhnike – ne da bi jih začasno skladiščili v Sinji Gorici. Kot je dejal Šimenc je njihov namen skladiščiti odpadke samo to transportnih količin, kar v praksi pomeni toliko količin, dokler ne dosežejo smotrnosti prevoza s kamionom. »Na Vrhniki v prihodnosti nimamo namen povečevati skladiščenja odpadkov, imamo pa namen širjenja dejavnosti na področju storitev obdelave nevarnih odpadkov.« Kaj natančno naj bi to obsegalo, ni želel izdati, ker je to zaenkrat še poslovna skrivnost. Vsekakor pa, tako pravi Šimenc, o kakšni sežigalnici ne razmišljajo.

Šimenc in Nanut sta spregovorila tudi o prodaji Kemisa, pri čemer sta menila, da trenutne finančne bilance podjetja verjetno niso spodbudne za iskanje zunanjih kupcev. Je pa prodaja vsekakor izven njunega dometa, saj se o tem pogovarja lastnik Kemisa, to je Gorenje.  

Gašper Tominc, foto: GT