27. 4. praznujemo državni
praznik – Dan upora
proti okupatorju. Med leti
1944 in 1951 smo 27. april uradno praznovali kot Dan
osvobodilne fronte, potem se ga ni praznovalo do leta 1968, ko je dobil svoje
novo ime in spet postal državni praznik in dela prost dan. Pri temu je ostalo tudi po spremembi politične ureditve in
osamosvojitvi Slovenije kot neodvisne države.
Danes ga sicer praznujemo predvsem v
spomin na upor proti okupaciji Slovenije v času II. svetovne vojne, vendar nas
lahko spomni tudi na to, da smo bili podvrženi poskusu okupacije tudi takrat,
ko smo hoteli dokončno postati samostojna in mednarodno priznana nacija. Lahko
se strinjamo vsaj glede tega, da brez prvega ne bi bilo drugega, ne glede na to
ali drugo razumemo kot nadaljevanje prvega ali kot prelom z njim. V politično in vojaško mednarodno vse bolj
negotovem okolju se res ne kaže pričkati ali je bolj res eno ali drugo, temveč
je potrebno aktivno kot država in kot državljani predvsem podpreti vsa
prizadevanja proti okupaciji tujih ozemelj. Tako oboroženi odpor kot
diplomatska prizadevanja, da se vojne vsaj končajo, če že ni mogoče vzpostaviti
pravičnega miru. Dokler kdorkoli okupira ozemlja, ki mu po mednarodnem pravu ne
pripadajo, pravičnega miru ni mogoče doseči ne s sklicevanjem na
»denacifikacijo« in obrambo pred po lastnem prepričanju ogrožajočim vojaškim
zavezništvom, ne s sklicevanjem na boj proti terorizmu, v katerem so civilne žrtve le z računalniški algoritmi v
naprej vkalkulirana kolateralna škoda. V času hitrega razvoja t. i. »umetne
inteligence« dobiva tudi dan upora proti okupatorju dimenzije, ki si jih v času
odpora proti okupatorjem v II. svetovni vojni ni bilo mogoče niti
predstavljati. Upreti se bo potrebno tudi temu, da vojne operacije s ciljem
okupacije tujih ozemelj vse bolj vodijo računalniški algoritmi. (ob)
Oceni objavo
Dan upora proti okupatorju
Oglejte si tudi
Objavljeno:
Vabilo na koncert Barjank
Objavljeno: