V decembru 2022 smo v bližini Bistre izkopavali mlake, namenjene varstvu dvoživk. Pri izkopu ene od njih smo odkrili ostanke prazgodovinske koliščarske naselbine - navpične kole, koščke keramike, kosti, kamne in oglje. Zakaj smo izkop hitro zasuli ter mlako nato izkopali na nadomestni lokaciji?

Zaradi pestre zgodovine poseljevanja je celotno Ljubljansko barje evidentirano kot arheološko območje, zato je za tovrstne posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). V projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON smo lokacije mlak uskladili z ZVKDS, da bi te kar najmanj posegale v arheološko dediščino. Ob izdaji soglasja je bila za vsako mlako potrebna tudi arheološka raziskava ob gradnji. To je po naročilu Krajinskega parka Ljubljansko barje izvedla ekipa arheologov iz podjetja Avgusta d.o.o.

Do odkritja ostankov prazgodovinskih kolišč je prišlo v relativni bližini predhodno znanega arheološkega najdišča Naselbina Črešnja. Ali gre za del istega koliščarskega naselja, ali je morda odkrito novo kolišče, bodo pokazale nadaljnje raziskave. Arheologi so natančno popisali lokacijo in odvzeli vzorce za nadaljnjo analizo, s čimer bodo določili starost najdb in vrsto lesa.

Po zaključenem popisu in odvzemu vzorcev smo izkop hitro zasuli, saj so arheološki ostanki kolišč, predvsem organski ostanki, izjemno občutljivi in na zraku hitro strohnijo in propadejo. Kolišče je tako sedaj ponovno skrito v mokri barjanski zemlji, kjer visok nivo podzemne vode nudi ugodne razmere za ohranitev arheoloških ostalin. Shranjevanje organskih arheoloških najdb (les, tkanine, ostanki hrane …) je namreč kljub izjemnemu napredku znanosti tehnološko zelo zahtevno. Kolišča je zato najbolje ohranjati in-situ (v naravi), ob tem pa poskrbeti za ohranjanje visokega nivoja podzemne vode, ki na Ljubljanskem barju tudi zaradi izsuševanja vztrajno pada.

Najstarejša kolišča na Ljubljanskem barju so sicer datirana v čas okoli 4600 let pred našim štetjem in so tako starejša od prvih dinastij egipčanskih faraonov, koliščarji pa so na območju Ljubljanskega barja z več prekinitvami živeli več kot 2500 let. Kljub temu, da nam prvi stalno naseljeni prebivalci in prvi poljedelci v naših krajih niso zapustili piramid in pisave, pa vemo, da je na Ljubljanskem barju v prazgodovini stalo vsaj 43 različnih koliščarskih naselbin v kameni, bronasti in železni dobi. Pri tem nam ohranjeni les, tkanine, živalski in rastlinski ostanki, lahko povedo npr., da so lovske loke izdelovali iz tisovine, deblake iz hrastovih debel, tkali lan za obleke in pletli ribiške mreže, hiše gradili iz prepletenih vrbovih vej in topolovih brun, mleli moko in izdelovali maslo, gojili prašiče, ovce in krave, izdelovali lesene glavnike in pletene košare, gojili ječmen, proso, pšenico, lečo, bob in grah. Iz pelodnih zrn lahko izvemo, ali je bilo podnebje hladnejše ali toplejše, ter ali je bilo v okolici več gozda ali travnikov.

Ali nedavna odkritja prinašajo novi košček sestavljanke v razumevanju koliščarske civilizacije Ljubljanskega barja, bodo pokazale izvedene arheološke raziskave. Do takrat pa smo mlako za dvoživke v dogovoru z ZVKDS izkopali na nadomestni lokaciji v bližini, kjer ob pregledu nismo našli drugih ostankov kolišč.

Ana Brancelj, Katarina Drašler in Jasna Tarman, foto: Katarina Drašler

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje