Reka Ljubljanica po besedah državne sekretarke sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji. Leta 2003 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Junija letos pa je na sedežu organizacije Unesco v Parizu prejela omenjeno mednarodno priznanje. »Zavedamo se odgovornosti, ko gre za skrb za kulturno dediščino, in poskušamo kar se da hitro in učinkovito odreagirati, da jo zaščitimo,« je dejala Petra Culetto. Zavedanje pomena našega edinstvenega izročila je po njenih besedah v resnici zavedanje nas samih. »Zato se smelo in zadovoljno zaziramo v prihodnost, ki jo želimo na sledi še večje dostopnosti kulturnih vsebin in spodbujanja zanimanja pri mladih generacijah opolnomočiti tudi s sodobnimi praksami virtualizacije prezentacije kulturne dediščine.«

Podobnega mnenja je bil tudi župan Daniel Cukjati, ki je dejal, da »če so predniki poskrbeli za pestrost Ljubljanice z arheološkimi artefakti, je naša dolžnost, da jih predstavimo ljudem. Priznanje je spodbuda za preteklo opravljeno delo in spodbuda za naprej.« Po njegovem kulturna dediščina ne pozna meja in nam je vsem skupna. »Naj bo to eden od ključev za mirno sobivanje evropskih narodov.«

Projekt Ljubljanica je potekal v letih 2014-2016. Vključeval je zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo deblaka iz 2. stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstave Moja Ljubljanica na Vrhniki. V prihodnjih petih letih pa bo ministrstvo predvidoma pripravilo dosje za kandidaturo Ljubljanice za vpis na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine.

Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so jih odprli v razstavišču Moja Ljubljanica na Vrhniki, kot vseevropska akcija pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije potekajo od avgusta do oktobra. Slovenija se jim pridružuje od 28. septembra do 12. oktobra.

Kot so zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer koordinirajo DEKD v Sloveniji, je namen letošnje teme prikazati mnogo vidikov tako snovne kot tudi nesnovne kulturne dediščine, posvečene umetnosti in prostemu času, s pomočjo katerih lahko uživamo v kulturi in pobegnemo iz vsakdana, pa naj gre za to, da se pokažemo v luči ustvarjalca, poznavalca, varuha, igralca ali obiskovalca.

Letošnji DEKD ponujajo program več kot 400 prireditev v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu.

Sočasno bo v Sloveniji potekal tudi Teden kulturne dediščine, ki je nacionalni medresorski projekt. V sklopu projekta si med drugim prizadevajo za večjo vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese, v formalnem in neformalnem izobraževanju.

Gašper Tominc, STA