Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, večina najprej pomisli na zdravnike. A ko potrebujemo zdravstveno storitev, se najprej srečamo z medicinsko sestro. Brez njih zdravstveni sistem ne more delovati. So nepogrešljiv del vsakega zdravstvenega tima ter pomembno prispevajo k izboljševanju našega zdravja in k preprečevanju bolezni.  

Medicinske sestre in babice so z nami ob rojstvu, v različnih življenjskih obdobjih in vse do smrti. So edina poklicna skupina, ki je ob pacientu 24 ur na dan, vse dni v letu. Zaradi vse kompleksnejših zahtev zdravstvenega varstva prevzemajo vedno večje odgovornosti, njihove vloge pa se marsikdo zave šele takrat, ko se znajde v osebni stiski.

Najlepši poklic na svetu

V počastitev dela izvajalcev zdravstvene in babiške nege je Svetovna zdravstvena organizacija letošnje leto, ko obeležujemo 200-letnico rojstva britanske medicinske sestre Florence Nightingale, ki velja za utemeljiteljico sodobne zdravstvene nege, razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Poleg tega pa smo maja obeležili tudi mednarodna dneva babic (5. maj) in medicinskih sester (12. maj). Prvi je potekal pod geslom Babice z ženskami: praznujte, dokažite, aktivirajte, združite se – naš čas je ZDAJ!, drugi pa z motom Medicinske sestre: glas za vse nas in za zdravje po svetu.

Poklic medicinske sestre je plemenit poklic, ki pa je žal podcenjen in deficitaren. »To je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela, poklic, v katerem smo ljudje s čutom za pomoč in empatijo, poklic, ki je po mojem prepričanju najlepši na svetu,« je prepričana Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, stanovske organizacije, ki združuje več kot 16.000 članic in članov.

Medicinske sestre so hrbtenica vsakega zdravstvenega sistema

Izvajalci zdravstvene in babiške nege so temelj vsakega zdravstvenega sistema in predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu. Imajo odločilno vlogo pri krepitvi zdravstvenega sistema ter so ključni pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi po vsem svetu. Njihova glavna skrb so vedno pacienti, za kar pogosto tvegajo tudi lastno zdravje.

Pomanjkanje kadra in slabi pogoji za delo

Poklic medicinske sestre je med pacienti visoko cenjen. Po zaupanju jih Slovenci uvrščamo na drugo mesto, takoj za gasilci. A kljub temu, da zdravstveni sistem brez njih ne more delovati, saj so vpeti v vse pore zdravstvenega in socialnega varstva, pa tudi na področje vzgoje in izobraževanja, so zaposleni v zdravstveni negi s strani politike pogosto prezrti.

»Razvoj slovenske zdravstvene nege sledi razvoju medicine in drugih znanosti, žal pa temu ne sledijo kadrovski standardi in normativi v delovnih okoljih. Ti nikakor ne zadoščajo več potrebam današnjih pacientov in jih je nujno treba posodobiti. Izvajalci zdravstvene in babiške nege imajo slabe pogoje za delo in so slabo plačani. Številni izvajalci zato odhajajo v tujino, kjer njihovo delo ne le cenijo, ampak tudi dobro plačajo,« pove Monika Ažman.

Zaradi pogostega odhajanja v tujino ali celo zapuščanja poklica se področje zdravstvene nege sooča z velikim pomanjkanjem kadra. »Na to podhranjenost pristojne opozarjamo že več kot 15 let, a so nas doslej slišali le redki, upošteval pa praktično nihče. Vedno prevlada argument, da je na voljo premalo denarja, da ne potrebujemo tako visoko izobraženega kadra, kot ga priporočajo strokovne smernice in z dokazi podprta praksa, da dodatno znanje ni potrebno,« poudarja Ažmanova in dodaja: »Razmere, s katerimi smo se soočili ob epidemiji koronavirusa, dokazujejo, da sta izobražen kader v zdravstveni negi, katerega poslanstvo je tudi preventiva, ter zadostno število izvajalcev nujna.«

GT