Lintverni vsako leto počastimo spomin na Dražgoško bitko. Največkrat je to pohod po Škofjeloškem hribovju ali bližnji okolici. Odločitev je navadno odvisna od vremenskih pogojev, ki se nam ponudijo v tem zimskem času. Pogoji za letošnji  pohod so bili idealni. Snega praktično nič, sončno vreme pa je bilo pravi izziv, za ponovitev smeri iz Soriške planine  na Ratitovec. Vse je bilo spokojno, le smerokazi so nas zanimali in odločno smo krenili proti Ratitovcu. Najprej smo se vzpenjali nekoliko navkreber. Le tu in tam se je našla kakšna sramežljiva zaplata snega. Ko smo prišli iz gozda se nam je ponudila čudovita panorama na vse strani. Pogledi na Bohinjske gore in celotne Julijce, pa Karavanke prav tja do Kamniško Savinjskih Alp in pogled proti Snežniku vse tja do Učke. Snega je bilo že nekaj več, vendar ni povzročal težav. Bolj nas je utrujal zglajen led. Kratek počitek in že smo nadaljevali proti Altemavru. Led nas je vse bolj oviral in lepše se je bilo povzpeti čez sam vrh po suhi travi. Enkratni razgledi na vse strani. Fotografu je skoraj zmrznil telefon, nekaj posnetkov pa mu je vseeno uspelo narediti.

Kmalu smo se približali Krekovi koči, kjer je bilo že veliko obiskovalcev. Pokramljali smo ob čaju. Spominska slovesnost v Dražgošah pa se je medtem tudi že končala. Tokrat smo se spustili preko Razorja, ki je zelo poledenel. Dereze so zelo pomagale pri spustu proti Prtovču, kjer nas je že čakal Bankir. Prešerno razpoloženi smo se odpeljali na zasluženo kosilo k Bencaku v Medvode. Sledil je še prevoz na Vrhniko in končal se je eden najlepših pohodov v zadnjem obdobju.

Na letošnjem pohodu smo sodelovali Bankir, Betajnov’c, Cvele, Cvičkar, Duno, Ponca, Špilčk in Vezist.

Besedilo: Lintvern Vezist

Fotografije: Lintverna Ponca in Vezist