Tehniški muzej Slovenije v Bistri je svoja vrata resda zaprl že 3. decembra in jih bo znova odprl šele 28. februarja 2014, po preteku najhladnejših mesecev v letu, a medtem po razstavah vseeno še popeljejo predhodno najavljene skupine. Glede na trenutni trend obiskov v vodstvu TMS ocenjujejo, da bodo konec leta potegnili črto nekje okrog 33.500. To pomeni, da jih bo kar 1300 več kot leto poprej. In kaj je poleg prenovljene zbirke gozdarskega oddelka najbolj pritegnilo nove in nove obiskovalce? Med medijsko najbolj izpostavljenimi so se znova znašli Dnevi elektrotehnike, najobsežnejši projekt pa je bil po besedah Urše Vodopivec iz TMS občasna razstava »S tehniko do zdravja, prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine«: »Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedicinske tehnike med vodilnimi v svetu. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL, Društvom za medicinsko in biološko tehniko Slovenije, Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije - Soča, Inštitutom za klinično nevrofiziologijo Kliničnega centra Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana, Institutom Jožef Stefan, Inštitutom za zgodovino medicine,  Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo Univerze v  Zagrebu,  Tehniškim muzejem iz Zagreba in drugimi. Trenutno načrtujemo, da bomo razstavo v naslednjem letu še nadgradili.« Poleg teh pa so mnoge pritegnili še drugi dogodki, kot Poletna muzejska noč, Dan odprtih vrat z vodenim ogledom multimedijske razstave TESSI in vodenim ogledom razstave »Motorji iz Kopra«, Dnevi znanosti in tehnike, kamor sodijo Dnevi elektrotehnike, Dnevi strojništva, Dnevi fizike, Dnevi lesarstva, Dnevi meroslovja in Dan inovatorjev. Tu so seveda še nedeljske delavnice in še bi lahko naštevali.

Muzej je tačas privzel novo celostno podobo, ki je v javnosti menda požela kar nekaj pozitivnih odzivov. Novo podobo je v tem času dobil tudi najdaljši most v notranjosti grajskega kompleksa, kot tudi lani lastniško pridobljena Mala hidroelektrarna Bistra. Na dobri poti k celoviti sanaciji pa naj bi bil tudi sam grajski kompleks, ki je kot prioriteta zapisan v Nacionalnem programu kulture. Direktor Orest Jarh predvideva, da bo še v letošnjem letu končan konservatorski načrt, sočasno pa se že izdeluje arhitekturni posnetek trenutnega stanja spomeniško zaščitenega gradu. Po načrtih naj bi s sedem milijonov evrov težko prenovo dobili do 2000 m2 novih uporabnih prostorov.

Damjan Debevec, Foto: DD