Ohranjanje kulturne dediščine ima za narod velik pomen, brez kulture nas ni in ne moremo obstati, saj se še prehitro izgubimo v času, ko zbledijo spomini in ustno izročilo. Zato je jubilej kot so ga praznovali folkloristi iz Ligojne pomemben in velik za celotno vrhniško občino in ne samo za domačine, ki v plesih iz sedaj že precej oddaljenih časov, negujejo slovensko kulturno dediščino. 

V nedeljo 25. novembra so se tako skupaj z obiskovalci poveselili ob štirideseti obletnici ustanovitve folklorne skupine Ligojna in petnajsti obletnici mlajše folklorne skupine z imenom Cepci. 

Z zabavno uprizoritvijo vaškega življenja iz časov, ko se je še vsak večer zbiralo mleko pri odjemalcu v Ligojni, so člani KUD Ligojna in folklorne skupina Ligojna na duhovit način popeljali obiskovalce skozi venček tradicionalnih plesov in zgodovino folklore v Ligojni.  V nabito polni dvorani gasilskega doma v Ligojni zato smeha ob pristni domači govorici ni manjkalo. Nastopajoči so se izkazali ne samo kot dobri plesalci ampak tudi igralci. Vseskozi pa je bila rdeča nit številka 40, pa čeprav so jo spretno zavili v litre mleka, ki so ga žene prinašale zbiralno mesto. Za popestritev programa so poskrbeli tudi ljudski godci 'Veseli prijatelji iz Majšperka'.

Vse skupaj se je torej začelo pred štiridesetimi leti, na pobudo Zofije Kavčič, ki so jo hitro podprli zagnani mladi in podobno misleči sokrajani. Po tem, ko so videli zagnanost Ligojnčanov so jim v šentjakobskem gledališču iz Ljubljane prve narodne noše kar podarili in tako omogočili dober začetek. Pod vodstvom mentorice Tonke Permoser Žvab iz Drenovega Griča je skupina hitro napredovala in postajala vedno bolj priznana doma in tudi v širši okolici. Vaje so bile dobro obiskane, veliko je bilo druženja in zabave, kar se je odražalo tudi na plesnem odru. Tesne vezi, ki so jih stkali v vseh letih so močne še danes. Ob ritmih frajtonarice, ki jo je igral ljudski godec Toni Slovša iz Vrzdenca je tako folklorna skupina Ligojna redno nastopala na občinskih praznikih v Ligojni in na Vrhniki, kmalu pa tudi v Ljubljani, na 'kmečkih ohcetih', v Bistri, Logatcu in Borovnici. S svojimi nastopi pa so razveseljevali tudi občinstvo v Italiji in Avstriji. V kasnejšem obdobju je vodenje folklorne skupine prevzel Miro Pivar, za harmoniko pa je poprijel Aleš Čepon.

Dobri zgledi vlečejo pravijo in tako se jim je pred petnajstimi leti pridružila še skupina mlajših folkloristov z imenom Cepci. Vodenje skupine je prevzel Martin Novak, tudi sam izkušen folklorist in začetnik folklore v Ligojni. Nekoliko kasneje je vodenje mladih plesalcev prevzel Sebastjan Svete, ki jih vodi še danes. Harmonikar Klemen Pišek pa skupino spremlja že vseh 15. let.  Prvi nastop so imel septembra 2003, v sklopu praznovanja 25. obletnice delovanja folklorne skupine Ligojna. Nato so se nastopi kar vrstili. Predstavili so se na prireditvah v občini Vrhnika, drugod po Sloveniji in tudi izven meja, v Avstriji, Italiji in Bosni in Hercegovini. Vsako leto se udeležijo tudi območnega srečanja folklornih skupin Notranjske regije. Na prvem nastopu so zaplesal gorenjske plese po katerih so bili znani tudi starejši plesalci, trenutno pa skozi svoje nastope predstavljajo dolenjske plese kot so jih tudi ob samem praznovanju obletnice.

Dolgoletno delo in prizadevanja članov folklornih skupin in za spodbudo za nadaljnje delo je ob svečanem jubileju obeležila tudi podelitev priznanj. Folklorna skupina Ligojna , ki deluje pod okriljem KUD Ligojna je prejela Jubilejno priznanje območne izpostave JSKD

Osebna priznanja: FS Cepci

Zlata Maroltova značka: Alenka Frank, Nataša Pišek, Klemen Pišek, Sonja Svete, Sebastjan Svete

Srebrna Maroltova značka: Urban Celarc, Tadej Končan, Špela Zaletel, Matej Čepon, FS Ligojna

Častna Maroltova značka: Jelka Ogrin, Dušan Ogrin, Elza Čepon, Marija Verbič, Mirko Verbič

Srebrna Maroltova značka: Marjeta Peklenk, Miran Peklenk, Marjeta Podlipec, Franc Podlipec, Ana Švigelj, Jernej Švigelj, Aleš Čepon, Izidor Čepon, Karolina Metka Nagode

Bronasta Maroltova značka: Olga Frank, Aleksander  Osredkar

KUD Ligojna se zahvaljuje tudi za vso podporo sponzorjem, brez katerih prireditve ne bi mogli izpeljati na tako visoki ravni: Termotom, Kos Janez S.P., Saniker, Rode Miro S.P., Stanko Šifrer S.P., Metrel, Avtotrade, M-Orel, Gostilna pri Kranjcu, in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.

Besedilo in foto: Peter Kavčič