Gost je v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika spregovoril o ključnih trenutkih začetka slovenskega osamosvajanja. »Prvo brazdo na njivi slovenske pomladi je zoral kmet Oman,« je začel Peterle. Na njegovi kmetiji v Poljanski dolini so se predstavniki slovenske pomladi zbrali 27. oktobra 1989, kjer so se zmenili, da ustanovijo Demos. »To je bil politični del priprav, drugi del priprav pa je bila vojaška pripravljenost.« Po mnenju sogovornika, je bil tako slovenski narod na dan napada pripravljen, tudi Vrhnika je pri tem odigrala pomembno vlogo. »Praznujemo, ker smo bili pripravljeni,« je dejal Peterle in dodal, da je bila tedaj zelo pomembna preudarna pamet. »Lahko bi imeli že prvi dan tisoč žrtev, tako pa je trajalo devet ur, preden smo sprožili prvi strel.« Če bi pretiravali s silo, bi verjetno bile posledice vojne drugačne. Svetovna javnost ni odobravala dogajanje v nekdanji Jugoslaviji. Na srečo je imela slovenska ideja podporo v nekaterih ključnih političnih strankah v Evropi, kjer je Peterle še posebej izpostavil Helmuta Kohla in Sveti sedež. »Svet ni bil pripravljen na nas, a smo ga prepričali!«. Glede političnega dela osamosvajanja je povedal, da je bila njegova vlada, ki jo je vzpostavil 16. maja 1990, edina do sedaj tako pisanih barv, saj je vsebovala tako desni kot levi pol, »tudi nekdanje komuniste«. Dejal je, da je bila raznovrstna politična zasedba garant za uspešno izpeljan projekt, še »zdaleč pa nismo bili tako enotni, kot želijo sedaj predstaviti javnosti«. Kot se je slikovito izrazil, so nekateri gugali barko do konca procesa. V senci tega je ponovil že nekoč izraženo tezo, da »smo se junija 1991 res osamosvojili, nismo pa se še osvobodili.«

Slabi dve uri dolg program so kulturno obogatili sekstet Šelestet in Franci Bozovičar, zbrane so nagovorili tudi predsednica društva Polona Kovačič, direktorica knjižnice Sonja Žakelj ter podžupan Jože Malovrh.

Gašper Tominc, foto: GT