Gre za gostujočo razstavo Domoljubnega društva general Rudolf Maister Žiri, ki počasi, a vztrajno odstira tančice preteklosti v lokalnem in širšem okolju. Kot je pojasnil predsednik društva Janez Jereb, so pred leti začeli z raziskovanjem vpletenosti Žirov v Maistrov boj za severno mejo ter popisali borce in prostovoljce. Kasneje so podobno storili še za Škofjo Loko in Gorenjo vas – Poljane. Raziskave so podkrepili z razstavami. »Krajane želimo seznaniti s pozabljeno zgodovino, o kateri skoraj nič ne vedo,« je na odprtju na Vrhniki dejal Jereb. Padlim borcem so postavili tudi več spominskih plošč. Trenutno raziskujejo območje Železnikov, lotili pa so se tudi Vrhnike. Kar se slednje tiče, so »odkrili« že okoli 45 prostovoljcev in mobilizirancev Maistrove vojske. Jereb poziva vse občane, da se jim javijo, če imajo kakršne koli dokumente, fotografsko gradivo ali poznajo ustno izročilo. Že zdaj je znano, da je bil med padlimi borci tudi Ignac Steiner iz Maroltove domačije z Verda, ki mu bodo v prihodnosti postavili spominsko ploščo.
O generalu Maistru je na odprtju spregovoril mag. Milan Lovrenčič, nekoč gospodarstvenik in domiseln finančni strokovnjak, predvsem pa eden pomembnih borcev za širše razumevanje generala Maistra, Rudolfa Maistra – Vojanova. Kot je dejal, je bil Maister izredno zaveden Slovenec, odlikovala pa sta ga tudi drznost in pretkanost. »Čeprav ni bil pobožen, je znal izkoristiti duhovnike, da so novačili prostovoljce za njegovo vojsko.« Pa ne samo njih, tudi avstrijsko oblast je s svojim činom ovil okoli prsta, s čimer si je zagotovil, da mu je sploh prisluhnila. Po prvi svetovni vojni je bil v Mariboru zaradi svojih zaslug izredno spoštovan, medtem ko ga nova srbska oblast ni marala. Ceniti ga ni znala ali ni hotela niti povojna socialistična oblast, šele z osamosvojitvijo je zavel nov veter. Pojavilo se je prvo društvo, ki se je ukvarjalo z raziskovanjem Maistrove preteklosti, njemu pa so sledila še druga po državi. Višek poklona Maistru sta bila spomenika (konjenika) v prestolnici. Za tistega pri železniški postaji Lovrenčič meni, da bi lahko našli zanj uglednejše mesto.
Vrhnika Maistru seveda ne bo postavila spomenika, je pa padlim med prvo svetovno vojno postavila spomenik na Sveti Trojici pred šestimi leti. Kot je pojasnila Tatjana Oblak Milčinski, vodja Cankarjevega doma in tudi članica Muzejskega društva Vrhnika, je bil spomenik postavljen ob stoletnici konca vojne. Sodelovanje muzejskega društva z žirovskim domoljubnim društvom pa bo zagotovo prineslo nova odkritja, pomembna za lokalno zgodovino.
Odprtje razstave je popestril pevski zbor Dragonarji generala Maistra, ki s svojo slikovito opravo niso nikogar pustili ravnodušnega, in učenka Cankarjeve šole Doroteja Zakrajšek z recitacijo Maistrovih pesmi. Zbrane je pozdravil tudi podžupan Mirko Antolović.
Razstava bo na ogled do 30. junija in od 1. do 23. septembra 2024.

Gašper Tominc