Največ pozornosti so v slabi dve ure trajajočem programu poželi zdomci: avstralska skupnost, ki se je »povezala« v živo s Cankarjevim domom preko skypa ter z različnimi videi predstavila njihove prostore in delovanje, prebrali so celo nekaj odlomkov Cankarjevih del. Veliko naklonjenost publike so poželi tudi gostje iz Srbije, ki pa so se javnosti prvič predstavili že dan prej v Cankarjevi knjižnici z literarnim večerom. Na njem so nastopali skupaj z učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Društva Slovencev Emona Ruma, kjer so se lani mudili člani vrhniškega pevskega društva Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti so knjižnici izročili darilo članice Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada, dr. Svetlane Momčilović – knjižico, ki je bila natisnjena v Beogradu leta 1908, in v kateri je prevod Cankarjeve črtice V predmestju. Gospa Svetlana je v posvetilu zapisala: »To knjigo, ki je preživela stoletje v mojem domu, z veseljem podarjam slovenskemu narodu v slavo njegovega sina, velikega pisatelja Ivana Cankarja.«
Največ zaslug za gostovanje Slovencev iz Srbije pa ima učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Srbiji Rut Zlobec.
Festival je začel in zaključil Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika s Cankarjevimi pesmimi, ki so bile uglasbene prav za njih. Prvi dve, Na mojo pot in Oj, ta noč milobe polna je za njih uglasbil Egi Gašperšič. Zadnja z naslovom Njena pisma, pa je bila premierno izvedena ravno na tej prireditvi. Uglasbil jo je Ivan Florjanc, ki se je tudi udeležil festivala.
Sicer pa se je večer zaključil tako kot se je začel (uvodoma je bil predvajan posnetek druženje v Avstraliji, na katerem so prepevali Slakovo pesem): z družnim prepevanjem vseh nastopajočih (in dvorane) ponarodele V dolini tihi.
Gašper Tominc, foto: GT