Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
7°C
SOB.
23°C
7°C
Oceni objavo

Akademik Kos o Cankarju in krščanstvu

Vrhnika, 5. februar – Društvo Nauportus viva je v Cankarjevo knjižnico Vrhnika povabilo uglednega književnega teoretika, literarnega komparativista, zgodovinarja in kritika dr. Janka Kosa, sicer avtorja številnih knjig in razprav o Ivanu Cankarju. Tokrat je beseda tekla o Cankarju in njegovem odnosu do krščanstva.
Danes si politične opcije rade lastijo Cankarja, pri čemer vsaka vzame od njega tisto, kar ji najbolj ustreza. Akademik Kos svari pred takšnim početjem, saj je potrebno Cankarja jemati kot celoto. Pisatelj je skozi življenje gojil različne odnose do vere: vzgojen je bil v krščanski veri, v Ljubljani se je od nje oddaljil, še bolj na Dunaju, kjer je prišel v stik z modernimi evropskimi gibanji tistega časa. Kot član socialnodemokratske stranke je na začetku 19. stoletja že povsem odkrito nasprotoval cerkvi, a njegovo dojemanje krščanstva se je 1909 temeljito spremenilo. Pomahal je v slovo dunajskemu bohemstvu in se napotil k bratu Karlu v Sarajevo in ostal tam dva meseca kot gost nadškofa Stadlerja. Kot je dejal dr. Kos, je tam prekinil z dosedanjim življenjem in doživel nekakšno spreobrnjenje. Tedaj je končal »Hlapce« in »Kurenta«, v katerem trije soneti veljajo po njegovem mnenju za najboljše slovenske religiozne sonete. V njegovih delih krščanstvo zaživi v povsem drugi luči. Kot je dejal akademik Kos, je Cankar na smrtni postelji prejel poslednje zakramente, ki mu jih je podelil njegov prijatelj pisatelj in duhovnik Fran Saleški Finžgar.

Kaj pa obdobje ateizma? Na čem temelji njegovo pisanje? Moralna, duhovna in etična podlaga njegovih del je temeljila na očiščujočem smislu trpljenja, kesanja in očiščenja (spogleduje se z vprašanji o pravičnosti in krivici) – kot ga srečamo v krščanstvu. Zato akademik Kos zaključuje, da imajo Cankarjeva dela v času njegove ateistične usmeritve temelj v krščanskem etosu. Tovrstno razsvetljenje, kot ga je po obisku v Sarajevu doživel Cankar, pa ni osamljena spreobrnitev med pisatelji in pesniki. Dr. Kos je pojasnil, da se je v tistem času »spreobrnilo« v krščanstvo kar nekaj literatov svetovnega kova  (Charles Pierre Péguy, Gilbert Keith Chesterton...) iz Italije, Nemčije, Rusije, Francije, Norveške, Velike Britanije…
Na predavanju je tekla beseda tudi o hrepenenju, ki se tako rado pojavlja pri Cankarju. Gre za zelo težavno vprašanje, priznava dr. Kos, ki mu še nismo prišli do dna. A kot kaže bi sodeč po Cankarjevem prebiranju svetega Avguština, njegovo hrepenenje lahko izviralo iz krščanstva.

A ne glede na vse zapisano in povedano, moramo biti pri tolmačenju vseh teh dejstev še vedno zelo previdni. Prilastitev Cankarja na tak ali drugačen način je zato neprimerna, in ravno zato je vrhniški rojak aktualen tudi v današnjem času, je še menil akademik dr. Janko Kos.

Za kulturni program večera, ki mu je prisostvovala polna Grabeljškova dvorana, je poskrbel Franci Bozovičar. Zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Polona Kovačič, ki je med drugim dejala, da je pogovor z akademikom uvod v prihajajoči kulturni praznik. Odstrta dejstva bodo dodala še dodaten biser na ogrlici spoznanj o Cankarju, ki jo je Vrhnika pletla v lanskem jubilejnem letu.

 

Gašper Tominc

Oglejte si tudi