Kaj pa obdobje ateizma? Na čem temelji njegovo pisanje? Moralna, duhovna in etična podlaga njegovih del je temeljila na očiščujočem smislu trpljenja, kesanja in očiščenja (spogleduje se z vprašanji o pravičnosti in krivici) – kot ga srečamo v krščanstvu. Zato akademik Kos zaključuje, da imajo Cankarjeva dela v času njegove ateistične usmeritve temelj v krščanskem etosu. Tovrstno razsvetljenje, kot ga je po obisku v Sarajevu doživel Cankar, pa ni osamljena spreobrnitev med pisatelji in pesniki. Dr. Kos je pojasnil, da se je v tistem času »spreobrnilo« v krščanstvo kar nekaj literatov svetovnega kova (Charles Pierre Péguy, Gilbert Keith Chesterton...) iz Italije, Nemčije, Rusije, Francije, Norveške, Velike Britanije…
Na predavanju je tekla beseda tudi o hrepenenju, ki se tako rado pojavlja pri Cankarju. Gre za zelo težavno vprašanje, priznava dr. Kos, ki mu še nismo prišli do dna. A kot kaže bi sodeč po Cankarjevem prebiranju svetega Avguština, njegovo hrepenenje lahko izviralo iz krščanstva.
A ne glede na vse zapisano in povedano, moramo biti pri tolmačenju vseh teh dejstev še vedno zelo previdni. Prilastitev Cankarja na tak ali drugačen način je zato neprimerna, in ravno zato je vrhniški rojak aktualen tudi v današnjem času, je še menil akademik dr. Janko Kos.
Za kulturni program večera, ki mu je prisostvovala polna Grabeljškova dvorana, je poskrbel Franci Bozovičar. Zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Polona Kovačič, ki je med drugim dejala, da je pogovor z akademikom uvod v prihajajoči kulturni praznik. Odstrta dejstva bodo dodala še dodaten biser na ogrlici spoznanj o Cankarju, ki jo je Vrhnika pletla v lanskem jubilejnem letu.
Gašper Tominc