Pri Kržičevih so začeli z žganjekuho leta 1994, sprva predvsem z varjenjem žganih pijač, kasneje so v ponudbo dodali še likerje. Dolga leta so bili njihov paradni konj priljubljene borovničke, katerih prodaja zadnja leta upada. Mimogrede, njihove borovničke so se uvrstile v Sparov Premium program, kar je več kot zgovoren dokaz o njihovi kvaliteti. Martin Kržič, mladi up Žganjekuhe Kržič, pravi, da so se okusi ljudi v zadnjem desetletju spremenili. »Manj je povpraševanja po sladkih pijačah, se je pa zato na drugi strani povečala poraba žganih pijač. A ne vseh – predvsem kvalitetnih, ker ljudje vedno več dajo na slednjo.« Tako danes pri Kržičevih zasledimo kar 18 vrst žganih pijač, likerjev in grenčic. »Količine so že zdavnaj prevelike, da bi surovine pridobivali samo iz lokalnega okolja, kot smo to počeli v začetku. Danes imamo dobavitelja iz Dolenjske, vendar še vedno stremimo k temu, da je sadje, če le ni eksotično, slovensko – torej domačega porekla.« Večina izdelkov gre v gostinske namene, preostanek v darilni program, ki pa se je zaradi krize nekoliko skrčil.

Iz kruha pivo, žganje pa še ne

Martin zaključuje študij menedžmenta trajnostnega razvoja oziroma ravno piše magistrsko nalogo o uporabi presežkov kruha za pridobivanje žgane pijače. »Pred leti, v času mojega študija, smo se s sošolci odpravili na mednarodno konferenco o krožnem gospodarstvu na Brdu pri Kranju, kjer je bilo med drugi govora tudi o problematiki zavržene hrane. Se zavedate, da na svetu na letni ravni zavržemo kar 1,3 milijarde ton hrane, to je tretjino vse hrane, ki jo pridelamo?« Iskrica je povzročila plamen radovednosti, v katerem je Martin začel povezovati trajnostni razvoj in podjetništvo. »Vedel sem, da v Belgiji varijo pivo iz presežkov kruha, zato sem začel razmišljati, da bi s postopkom destilacije lahko izdeloval tudi žganje.« Priznava, da so bil začetki težki, prve kapljice žganja so bila daleč od okusnih. »Sledilo je leto dni in pol poskusov, prilagajanj in pokušanj, a na koncu nam je uspelo. Prvi na svetu, vsaj po meni znanih podatkih, smo tako izdelali žganje iz presežkov kruha.« V izogib nesporazumom zapišimo, da so pod »presežki kruha« mišljeni krajčki kruha, ki nastajajo v proizvodnji prepečenca. No, Rusi in nekateri slovanski narodi resda uporabljajo predvsem rženi kruh za fermentirano pijačo, a ta ima skoraj nično vsebnost alkohola. Brodka ga ima po večkratni destilaciji in treh vrst filtracije (mehanska, ledena in ogljena) 40%.

Brodka ni vodka

Resda ime nakazuje na vodko, a brodka to ni. Kot pravi sogovornik, ima v primerjavi z vodko močnejši okus, s čimer poudarja svoj karakter. Hkrati pa je še vedno dovolj nevtralna, da je primerna za mešanje v koktajlih. Inovacija, ki nima primere, je delala sive lase tudi slovenski birokraciji, ker si je zakonodaja v njegovem primeru na nekaterih področjih nasprotujoča. Ne glede na pregovorno togost birokracije, pa so mu uradniki pomagali in po letu dni birokratskih težav in mesecu dni začasnega dovoljenja je v začetku julija dobil trajno dovoljenje, da brodko prodaja kot žgano pijačo.

Najprej doma, potem v tujino

»Težko govorim o odzivu trga na našo brodko, ker je preteklo premalo časa. Pa tudi poletje ni top termin prodaje žganih pijač. Za nas so hladnejši deli leta tisti, ko se proda največ žgane pijače,« pojasnjuje Martin in dodaja, da poleg obstoječe 0,7 litrske steklenice pripravljajo manjšo steklenico, ki bo primerna tudi za turistične namene. Načrtujejo tudi predstavitev na Gospodarskem razstavišču na enem od tamkajšnjih sejmov v začetku prihodnjega leta. »Trg vidimo v dveh segmentih: na gostinskem področju, kjer prihajajo v ospredje lokalni produkti, in pa na turističnem, kjer radi poudarjamo, da je Slovenija zelena in trajnostna destinacija, kar naša brodka zelo dobro pooseblja.«

Seveda razmišlja tudi o tujini, a kot pravi, bo potrebno rasti postopoma: najprej doma, nato pa še v tujini.

Če vas zamika okus brodke: zaenkrat jo lahko na Vrhniki poskusite v Urška baru na Stari cesti in Baru Levček (pri CSD) ali pa se oglasite kar na sedežu podjetja Žganjekuha Kržič, Ob potoku 8, Vrhnika. Martin je razkril, da v teh vročih dneh zelo dobro prija z bezgovim sirupom: 1 enota sirupa, 1 enota brodke, ¼ soka limone, radenska, meta in led po okusu.

Gašper Tominc, foto: arhiv Žganjekuha Kržič