Že dolgo me muči ta tema, kar naprej me nanjo spominjajo 'dobrohotni' prispevki FB prijateljev in obnašanje soljudi. Vem, da se vas bo malo strinjalo s spodnjim zapisom, tudi sama sem potrebovala dolgo, da sem razumela, delala pa sem tako vseeno že takoj, ko sem izvedela, ker sem zaupala viru tega napotka. Naj mi svetloba pomaga spisati tako, da boste razumeli.

Iz 'čiste' ljubezni do planeta, se borite proti soljudem, ki še niso ozavestili, da so eno z Zemljo. Iz 'čiste' ljubezni do otrok, se borite proti soljudem, ki še ne znajo udejanjiti ljubezni do bližnjega. Iz 'čiste' ljubezni do živali, se borite proti soljudem, ki jih še jedo ali grdo delajo z njimi. Iz čiste ljubezni do nečesa, kar menite, da je prav, napadate in terorizirate tiste, ki še niso tam, kjer ste vi (pa lastnem mnenju).

Nega notranje tišine je vse kar šteje! Sama vse bolj spoznavam to starodavno tolteško modrost in modrost vzhoda, za katero vem že vsaj 30 let, a se mi je zdelo, da mi zadeve vsakdana in finančni pritiski ne dovolijo, da bi se resno potopila v lastne tišine.

Morala sem dozoreti v sebi, da so se mi tudi zunaj ustvarili pogoji za popolno umiritev in potop v lastne globočine. Od tu je razgledišče na isto dogajanje zelo drugačno. Iz površnosti nemira se zdi, da delam dobro, kadar se postavim na stran otroka, ki ga npr. zanemarjajo ali še kako huje oškodujejo in obsojam tistega, ki to počne. Angažiram se v pisanje zapisov in hujskam k podobnemu ravnanju na socialnih omrežjih, v gostilnah, prijateljskih klepetih, da bi nabrala dovolj glasov, ki bi zdržno napadli obsojenca.

Vendar, če ste ponotranjeni in namesto, da zunaj sebe iščete razloge za izživitev nečesa, kar nosite sami, potem vidite, da ste tiran in prav nič ljubeči. Iz globine tišine vam postane jasno, kaj delate in uvid vas strezni podobno kot strela nad glavo. Zato vam odpor do rednega meditiranja, do redne nege notranje tišine, ki mora postati vaša kvaliteta med vsem, kar počnete, sporoča, da nočete ljubiti. Kdor 'nima časa', da bi negoval mir, iz katerega šele lahko rastejo ljubeče misli in dejanja, ta vesolju sporoča, nočem Življenja, nočem jasnosti, nočem ljubezni.

Bi radi podedovali Zemljo... zvenite torej ubrano z njo in zaupajte, da ima vsak svojega modreca v sebi, ki ga vodi na njemu lastna pota, tudi otroci. Ne primerjajte se in ne zahtevajte od nikogar vašega ritma rasti. Vem, težko je gledati, kako šibki trpijo, vendar ne veste, zakaj nekdo potrebuje take šole, ki si jih je izbral sam, preden se je utelesil. In ne poslušajte uma, ki vam prigovarja, da je to brezbrižnost. Kadar boste neposredno vpleteni v tak dogodek, vas bo mir ljubezni vodil k zdravem odgovoru za vse vpletene.

V vsem in v vseh zrite Boga in vaše bo nebeško kraljestvo, Marjeta Šumrada