V njej s pestrim naborom virov in terenskimi izsledki dokazuje tezo, da Troja nikdar ni bila v turškem Hisarliku, kot je to pred stoletjem utemeljeval amaterski arheolog Heinrich Schliemann, temveč da je v osrčju Istre - v Motovunu. Argumente za to trditev je nanizal tudi obiskovalcem predavanja v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Ahajsko-trojanska vojna se je po Homerju vlekla vsaj deset let, pri čemer naj bi imeli napadalci velike težave z oskrbo svoje vojske. Glede na to, da je med Atenami in Hisarlikom slabe tri dni počasne plovbe oz. niti dva tedna zmerne hoje, je Schliemannova lokacija Troje v Turčiji že v izhodišču problematična. Poleg tega pri »turški« Troji sonce ne vzhaja in obenem ne zahaja v morju, kot to opisuje Iliada. Ravno ta geografski moment pa polotok Istra ima. Poleg tega pod goro Ido (Učko) izvira osem rek in ena od njih se zbira v temnem jezeru (danes izsušeno Čepičko jezero). Mesto Troja se nahaja na visokem hribu, nad stičiščem dveh rek. Tu Sinožić prepozna Mirno (Skamander) in Simois (Butonigo). Za geografsko primerjavo - ruševine v Hisarliku ne presegajo niti deset metrov višine, medtem ko je Motovun zgrajen na 270 metrih nad morjem. Po Mirni je obenem mogoče precej daleč pripluti, nekoč celo do Vižinade, kar bi ahajskemu ladjevju omogočilo varen pristan. Tam se nahaja tako izvir pitne vode, kot tudi v Iliadi omenjen spodmol. Obe vojski naj bi se nato spopadli na ravnici pri Furbovi boški pod Motovunom. Sinožić gre celo tako daleč, da določi lokacijo, kjer je umrl Ahilov prijatelj Patrokel, saj se v bližini nahajata tako termalni kot mrzli izvir in pa črno, za Istro netipično skalovje. V tezo je vključil še množico toponimov, ki se po njegovo ujemajo s prastaro zgodbo Iliade. Vse skupaj pa je nato navezal še na druga znamenita grška dela, začenši z Odisejo, kjer Odiseja, po rodu z Itake (po Sinožićevo otok Unije), morski tokovi zanesejo vzdolž slovenske obale in nato po vsej dolžini vzhodne italijanske obale, dokler po dolgih letih ne doseže zopet rodnega otoka. Pozabil pa ni niti na Argonavte, ki so med vračanjem domov bojda pluli mimo starodavne Troje. Hja, če pa so Argonavti ustanovili Emono in Navport, potem pa teza o Motovunu morebiti le ni tako za lase privlečena, ali pač? Za končno odločitev bo treba seveda prebrati Sinožićevo knjigo, ki je na izposojo tudi v vrhniški knjižnici.

Damjan Debevec, Foto: DD