Na praznični torek, 2. januarja, se nas je nekaj vztrajnih Vandrovk zbralo pred društvenimi prostori. Naš dogovor je, da hodimo in se družimo tudi na praznične dneve.

Vsak januarski torek nas je bilo več, čeprav nam vreme ni prizanašalo. Jutra so bila zasnežena, mrzla in vetrovna. Samo zadnji torek nas je spremljalo sonce in nas prepričalo, da so pred nami bolj svetli in prijetni dnevi.

Med potjo smo opazile podrta drevesa in mogočne korenine, ki so izgubile svojo moč in oporo. Ponekod med suhim listjem in grmovjem počasi, a vztrajno kukajo zvončki in trobentice.

Čas hitro mineva, posebno v prijetni družbi in nestrpnem čakanju na nove pohode in druženja v naslednjih mesecih. Zato Vandrovke, bodite še naprej vztrajne in  pogumne ter  vsak torek tako, kot do sedaj, pridite nasmejane in dobre volje pred društvene prostore, pripravljene za pohod.

Besedilo in slike: Vesna Stare