Bojan Čebela iz HUD Karel Barjanski je menil, da država sicer izvaja protikrizne ukrepe, vendar ni zaznati posledic. Zato je po njegovem potrebno začeti spreminjati, vse pa se začne najprej na lokalni ravni. Brezposelnih naj bi bilo kar dobrih 119 tisoč ljudi, številni ne vedo kaj so njihove pravice. Zato so se v Gibanju za dostojno delo in socialno delo odločili, da pomagajo prav tem. Kot je dejala Sabina Carli, jih osveščajo o njihovih pravicah, ter tako preprečujejo, da bi se vdali v usodo izkoriščanja. Takšne usodo si zagotovo ne želijo na Jesenicah, kjer je skupina Ahmeda Pašića (Človekoljubno dobrodelno društvo Up Jesenice) vzela stvari v svoje roke. Propadajoče železarsko mesto so začeli prenavljati s prostovoljnim delom in donacijami. Kot je dejal Pašić, se je začelo najprej s prenovo košarkarskega koša, nato so nadaljevali s prenovo železniške postaje, sedaj obnavljajo most. Nekaj podobnega načrtujejo v Zasavju, je pojasnil Primož P. Ram Siter (Organizacija Sila Zasavje), vendar so šele na začetku. Stvari želijo prevzeti v svoje roke, najbolj pa jih bremeni apatija tako lokalnega prebivalstva kot občinskih predstavnikov. Martin Butina je predstavil Gibanja Ubuntu, ki med drugim na osrednje mesto postavlja skrb za pridelavo zdrave hrane. Meni, da le če je telo zdravo, potem lahko tudi producira »zdrave misli«. Predstavil pa je tudi pojem lokalnih valut, ki so se ponekod po svetu že uveljavile, in naj bi bile zaradi neobdavčitve dobra alternativa siceršnji valuti. Simona Knavs iz Duh časa je predstavila delo društva, ki med drugim pomaga socialno ogroženim družinam in posameznikom do brezplačnega računalnika. Kot je dejala, zbirajo »stare škatle«, jih popravijo in naložijo vse potrebne programe, ki jih je možno dobiti brezplačno na svetovnem medmrežju. Maja Horvat je govorila ekocidu, za katerega se prizadevajo, da bi ga svet priznal kot zločin nad človeštvom, Ana Petrovčič pa je predstavila prevajalsko zadrugo v katero so se povezali prevajalci, da bi bili za pošteno delo tudi pošteno plačani. Podobne misli je delil tudi Bogdan Lipovšek, dolgoletni direktor Grand hotela Union. Močno je obsodil tajkunski prevzem hotela in izčrpavanjem le-tega ter sočasno kritiziral pisce zakonodaje, ki to omogoča. Zadnji je imel besedo Jernej Fefer iz Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je predstavil primer dobre prakse njihovega Depoja, v okviru katerega skrbijo za ponovno uporabo že zavrženih predmetov.
Prisotni so se po triurni debati, ki jo je vodila dramska igralka Nina Valič, strinjali, da je skupni imenovalec vsem omenjenim težavam in problemom neizmeren človeški napuh, ki krati človekove pravice. Hrbtenica teh se mora po njihovem vedno pogosteje udinjati toku kapitala in politiki, zato naj bi bil skrajni čas, da ljudje vzamejo stvari v svoje roke. Kot so še dejali, je stvari mogoče obrniti na bolje, a najprej je potrebno začeti pri sebi.

Gašper Tominc, foto: GT