Res je. Vrhnika ima težavo, da ima eno samo prometno žilo, v katero se stekajo vozila iz bližnje in daljne okolice, poleti pa še tujci. Zadnja leta smo priča vedno pogostejšim prometnim kolapsom, zato iščemo rešitve. Ena od njih je južna obvoznica, ki je v fazi izgradnje, druga pa je severna obvozna cesta – Tankovska cesta. Za njeno prenovo imamo že izdelan idejni projekt, trenutno pa smo v fazi pridobivanja ponudb za izdelavo PZI (projekt za izvedbo). Letos imamo namen asfaltirati del Tankovske ceste od Štirne do Stare Vrhnike. Smo tudi v dogovoru z ministrstvom za obrambo, da kupimo del zemljišča v tamkajšnji nekdanji vojašnici za potrebe te ceste.

Ne razumem, zakaj?
Del Tankovske ceste pri vojašnici je v obliki črke S, kar je neprimerno za potek prometa. Zato smo se z ministrstvom dogovorili za odkup vogalnega dela zemljišča, da bo priklop Tankovske ceste na obstoječo optimalnejši. Z Direkcijo za infrastrukturo tudi načrtujemo, da se bo obvozna cesta s Stare Vrhnike nadaljevala za obrtno cono Pod Hruševco, od koder se bo v prihodnje priključila v krožišče pri Lidlu, zaenkrat pa na cesto mimo nekdanje Mavrice.

Verjetno predvidevate ob Tankovski cesti parkirišča za izletnike v Star maln in pohodnike na Planino?

Da, blizu Štirne je zemljišče, ki ga nameravamo uporabiti v ta namen. Ampak najprej bomo asfaltirali Tankovsko cesto, to je prva faza. V drugi pa bomo zgradili omenjeno parkirišče, krak skozi vojašnico ter kolesarsko stezo ob Tankovski cesti.

Občinski svet se je v začetku februarja strinjal z nakupom Lovrenčičeve hiše oziroma Stare pošte. Kaj nameravate s tem objektom?
To je verjetno najstarejši objekt na Vrhniki, ki ima velik zgodovinski pomen, lahko se pohvali tudi z lepo arhitekturo. Z nakupom bomo ta biser rešili pred nadaljnim propadanjem, saj je že več let neuspešno v prodaji. Stavba bo služila občinskim službam. Uredili bomo tudi park, ga odprli javnosti in povezali s športnim parkom. Na tak način bomo dobili dolgo želeni trg, ki bo, povezan s športnim parkom, odprl nove dimenzije parkovnih površin v središču mesta.

Kdaj bi se lahko preselili v novo občinsko stavbo? Verjetno jo je treba ustrezno pripraviti.
Pred nakupom smo objekt temeljito pregledali, od statike, vlage, radona … Ima nekaj poškodb zaradi bližine ceste, ki jih je treba sanirati. Računamo, da bo po izgradnji južne obvoznice vpliv ceste zelo majhen. Mimo objekta namreč ne bo več toliko težkega prometa. Letos bomo pripravili ustrezno dokumentacijo za preureditev, v prihodnjem letu pa bi želeli ujeti katerega od evropskih razpisov za sofinanciranje obnove kulturne dediščine. 

Pred propadom naj bi rešili še en biser Vrhnike, to je Močilnik.
To ni samo namen, ampak dejstvo. Novejši del stavbe je po nakupu že naš, stari del stavbe in parkirišče pa bomo po lanskem strinjanju članstva Turističnega društva Blagajana kupili od omenjenega društva. Trenutno smo v fazi usklajevanja pogodbe z njimi. Usklajujemo pa se tudi z lastnikom levega brega v Močilniku – gledano dolvodno. Ko bomo dosegli dogovor, bomo kupili še tisti del in nato pristopili k celostni ureditvi.

Očitajo vam, da nimate vizije, kaj narediti z Močilnikom.

Naša vizija je, da ostane prijetno mesto zelenega oddiha, kar je nekoč že bil. Zato bomo uredili okolico, da bo prijetna za sprehajalce, hkrati pa želimo privabiti gostinca s specifično zgodbo. V minulem letu smo imeli več razgovorov. Vsi so lokaciji priznavali velik potencial, a nihče v luči epidemije, žal, ni zmogel poguma, da bi storil korak dlje. Verjamem, da ko bodo epidemiološki ukrepi, ki so zelo obremenili gostince, pojenjali, da bomo z njimi lažje našli skupno besedo.

Pred propadom bo rešen še en objekt: rokodelski dom, ki je ob Cankarjevem domu.
Rokodelski dom ali nakdanji Primis je objekt z lepo arhitekturo, ki jo je že dobra načel zob časa. Zato je bila v začetku februarja končana obnova strehe, sedaj pa se bomo lotili obnove fasade in ureditve notranjih prostorov. Seveda vse poteka pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Naš cilj je, da vrnemo rokodelskemu domu namen, ki ga je nekoč imel: da je združeval različne interesne dejavnosti. Tako bodo v njem po novem imela svoj sedež vrhniška društva in nevladne organizacije. Zanimanja je veliko, menda že več, kot je razpoložljivega prostora.

Ko omenjate zob časa … V središču mesta je stavba pravosodnega ministrstva, ki ne meče najlepše luči na videz središča. Če se ne motim, ste solatniki sodišča tudi vi, občina.

Zunanjost sodišča je res že malce načeta, a to bo na srečo kmalu preteklost. S pravosodnim ministrstvom smo se dogovorili za obnovo fasade. Finančna sredstva ima ministrstvo že rezervirana v proračunu. Obnova naj bi se začela še letos.

Če se ne motim, ste solastnik podstrešja sodišča in objekta, v katerem domuje prihodnja pokrita tržnica.

Da, podstreho prodajamo, pokrita tržnica pa bo kmalu nared. Gradbena dela so končana, na poti je tudi oprema. Računamo, da bodo lahko občani zakorakali v pokrito tržnico že v začetku maja. Naj ob tem povem še, da bo ob tem odprto tudi javno stranišče, ki ga Vrhnika še nima.

Nisva še končala z objekti: graditi ste začeli še enega v športnem parku.

Bazen smo podrli, sedaj gradbeni stroji izkopavajo gradbene jame za garderobni objekt, ki bo zrasel zraven nekdanjega bazena. Ves grušč, ki je ostal od podrtega bazena, bomo uporabili kot predobremenilni nasip za nov objekt. Tako bomo privarčevali nekaj denarja in šolske okolice ne bomo obremenjevali s težkimi tovornjaki. Za nov objekt, ki mu pravimo garderobni objekt, imamo že gradbeno dovoljenje. Po načrtih bomo v roku treh mesecev že lahko položili temeljni kamen in v devetih mesecih zgradili objekt. Tisoč kvadratnih metrov velik objekt bo namenjen društvom, ki so trenutno nastanjena kar v bivalnih kontejnerjih. Po projektantski oceni bo objekt stal 1,5 milijona evrov. Računamo, da bomo uspešni na razpisu za sofinanciranje Fundacije za šport in Ekoslada.

Se bo letos nadaljevala prenova ceste proti Podlipi?
Že lani smo načrtovali prenovo, vendar do izvedbe zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij in dovoljenj ni prišlo. Ni pa ovir za letos. Tako že iščemo izvajalca. Cesto bomo prenovili do ovinka pri Gostilni Jurca.

Z delom podlipske ceste so težave, ker je na njej neverjetno veliko zdrsov.

Že pred leti si je problematični odsek ogledal Svet za preventivo v cestnem prometu, ki je na koncu predlagal omejitev hitrosti, kar je bilo tudi storjeno. Ker se zdrsi še vedno dogajajo, smo pred nedavnim dali asfalt v analizo, da bi ugotovili, če je morebiti njegova struktura ali sestava razlog za zdrse. Na ugotovitve preiskave še čakamo. Od njih je odvisno, kaj bomo storili: ali se bomo odločili za preplastitev območja, za rezkanje ali katero tretjo možnost. Res pa je tudi, da je to območje zelo osojno in zato podvrženo vlagi, zmrzali in nanosom zemljine s pobočja. 

Če se s podlipske ceste preseliva v Verd, bodo tudi tam letos zabrneli delovni stroji?

Ugotovljeno je, da je tamkajšnja brv pri Kotnik - Lenarčičevem parku v zelo slabem stanju. Zato smo v letošnjem proračunu zagotovili sredstva za novo brv. Bomo se pa letos lotili pripravljalnih del še za en most, in sicer čez Ljubljanico na Tojnicah. Ta bo velik finančni zalogaj, zato se dogovarjamo z državo, da bi sodelovala pri projektu, saj je most nujno potreben.

Govorite o mostu pri Bajerjih. Tamkajšnje območje ima velik turistični potencial. Ga občina vidi?
Seveda, smo v zadnji fazi pridobivanja podrobnega občinskega načrta za območje, ki nam bo dal temelje za posege v območje. Postali smo tudi lastniki vseh pomembnih zemljišč in tamkajšnjih objektov. V naši viziji bi tam lahko gradili hotel, prostor za avtodome oz. manjši kamp. Pozor, pod besedo hotel je mišljen objekt v istih gabaritih in s podobno arhitekturno zasnovo, kot jo imajo trenutni. Tako da ne gre za nič megalomanskega. Območje bi tako lahko počasi postalo kaj več kot le destinacija za sprehod ali ribarjenje.

Kot je slišati, bodo polagali nove cevovode za kanalizacijo v Sinji Gorici, Blatni Brezovici in Bevkah.

Da, v letošnjem in prihodnjem letu imamo rezervirana sredstva za kanalizacijo v Sinji Gorici in Blatni Brezovici. Računamo na okoli milijon evrov iz naslova evropskih sredstev. Hkrati z izgradnjo kanalizacije v Blatni Brezovici bomo prenovili tudi središče vasi. Kanalizacija v Bekah bo prišla na vrsto kasneje.

Se bo letos začela gradnja kolesarske povezave proti Horjulu?
Bo, kajti projekti so izdelani, pridobili smo tudi večino potrebnih zemljišča. Sedaj je projekt prevzela država, ker gre za njeno – državno – kolesarsko omrežje. Kolikor mi je znano, potekajo še zadnje revizije tega projekta, marca pa naj bi šli v izbiro izvajalca. V tej fazi se bo gradila kolesarska povezava do Ligojne. Ta kraj, natančneje Mala Ligojna, bo neodvisno od omenjenega projekta deležen še obnove vodovoda in izgradnje črpališča. Sočasno z gradnjo kolesarske povezave Vrhnika–Horjul bo obnovljena in razširjena tudi državna cesta.

Kako pa je z vodo na Zaplani?

Tamkajšnja voda je podvržena površinskim vplivom, zato moramo zagotoviti kakovostnejšo vodo.

Zagotovili jim bomo vodo z Vrhnike, zato smo šli v pridobitev gradbenega dovoljenja za povezovalni vod med Betajnovo in črpališčem Gačnik v Starem malnu. Projekt bo končan predvidoma letos.

Ali se bo kaj dogajalo tudi v KS Drenov Grič - Lesno Brdo?

Trenutno smo v fazi projektiranja kanalizacijskega omrežja na Drenovem Griču in v fazi projektiranja ceste od trgovine Obnova do prvega križišča na Lesnem Brdu. V izvedbo bomo lahko šli takoj po pridobitvi zemljišč.

Letos bo minilo pet let od požara v Kemisu. Na kateri točki je sedaj spor med občino in omenjenim podjetjem.

Dokazali smo, da so objekti črna gradnja, vendar gradbeni inšpektorat izdaja nerazumno dolge roke za njihovo odstranitev, v tem času pa Kemis poskuša pridobiti novo gradbeno dovoljenje. Trenutno dokazujemo še, da objekt sodi med tako imenovane Seveso obrate, »obrati večjega tveganja«, ki ne smejo biti v bližini naselij. Na podlagi izkušenj iz preteklosti težko rečem, kam se bo prevesil jeziček na tehtnici. Srčno upam, da na našo stran. 

Lani ste odprli nov prizidek k Cankarjevi šoli, letos bo ta kovačnica znanja deležna še dodatnih posegov.

Šola Ivana Cankarja je stara že več kot pet desetletij, zato je potrebna temeljite obnove. Notranjost je bila v prejšnjih letih obnovljena, manj pa zunanjost. Zato bomo letos zamenjali streho, okna in fasado. Investicijo ocenjujemo na 2,5 milijona evrov, računamo pa, da bo velik del iz sredstev Eko sklada, kjer kandidiramo za sredstva.

Ali šola prostorsko sploh še zadostuje potrebam? Slišati je o gradnji blokov na Kralovšah, ki bi lahko še povečali prostorsko stisko šole.
Včasih slišim, da bi morali graditi novo šolo, tretjo osnovno šolo. Na prvi pogled se sliši enostavno, a to so milijonski projekti. Na primer v Kamniku so začeli graditi šolo, ki bo stala okoli 18 milijonov evrov. To bi v našem primeru pomenilo, da bi se morali bodisi zalo zadolžiti bodisi bi za več let prekinili investicije. Na srečo nova šola ni potrebna, tudi trenutne projekcije kažejo, da večje potrebe po novih prostorih ni. Kar pa zadeva nove bloke, izkušnje kažejo, da priselitev ni hipna, poleg tega pa je starostna struktura dovolj razpršena, da čezmerno ne obremeni šole.

Kaj se bo zgodilo z muzejem septembra? Govori se, da bo pobral razstavne predmete in odšel.

Celotna zgodba ima grenak priokus že od samega začetka, ko se nekako niso mogli zediniti, kdo bo upravljal z muzejem. Nekaj časa sta sodelovala v zgodbi občinski zavod ZIC in Muzeji in galerija mesta  Ljubljana, sedaj prek podizvajalca samo še Mestni muzej. Ne želimo, da odide, imamo pa pripombe nad njihovim načinom upravljanja. Trdim, da mora v upravljanje muzeja biti vključen občinski javni zavod, saj je bil muzej zgrajen z občinskimi in evropskimi sredstvi, ki jih je pridobila Občina Vrhnika.

Prah dviguje načrtovani projekt Park Argonavti, ki naj bi ga zasebni investitor gradil na Stari Vrhniki. Kakšno je vaše osebno stališče do tega projekta?
V strategiji razvoja turizma, ki je bila sprejeta že pred mojim mandatom, je zapisano, da bo občina podpirala izgradnjo tematskih parkov. Osebno ne nasprotujem razvoju Vrhnike v smeri turizma, če ne gre na škodo občanov in okolja, kot je bil na primer razvoj smetarske industrije v prejšnjih letih. Kot mi je predstavljeno, naj ne bi šlo za park v pomenu Gardalanda, ampak za plezala, glamping in podobne stvari. Menim, da je za zdaj preuranjeno govoriti v podporo ali proti, ker je projekt še komaj v povojih.

Po tridesetih letih je postalo območje nekdanje vojašnice končno zanimivo za investitorje.

Da in to me veseli. Škoda je, da tega območja nekoč niso namenili za šolske dejavnosti ali pa nemara za zdravstvene, ampak sedaj je, kar je. Lani smo tod odprli nov objekt upravne enote, sedaj gradijo enoto doma upokojencev za dnevno varstvo. Tik zraven tega objekta bodo predvidoma še letos začeli graditi oddelek za osebe z demenco. Tudi sicer Dom upokojencev Vrhnika želi povečati in obnoviti svoj matični objekt. Tako da me veseli, da bo počasi poskrbljeno tudi za ljudi v jeseni življenja.

Nekateri deli Vrhnike so še vedno brez hitre internetne povezave.

Res je, da so nekateri deli samega mesta Vrhnika brez optike. Predvsem imamo tu v mislih severni del nad Betajnovo cesto, Kačjo vas in območje ulic Pri lipi in Vas. Ker je dobra povezanost v današnjih časih ključna, se Občina Vrhnika trudi pri različnih operaterjih, da omenjene predele oskrbijo z optiko. Tako smo v dogovoru s Telekomom Slovenije, ki sodeluje z optiko pri gradnji pločnika na Betajnovi. Dogovarjamo se tudi, da bodo najeli našo prazno cevno kanalizacijo na ulicah Pri lipi in Vas. Letos tudi nameravamo sprojektirati celovito obnovo infrastrukture v Kačji vasi, ki bo vključevala tudi optično povezavo.

Končajva s turizmom in prihajajočimi toplejšimi dnevi, ko bo v Starem malnu vedno več obiskovalcev. Večkrat je slišati pritoževanje ljudi, da promet po tej makadamski cesti dviga prah, ki ni prijeten za sprehajalce, rekreativce in izletnike.
O tem se že dolgo govori, a se ni nič naredilo. Letos imamo zato rezervirana sredstva za  širitev ceste iz Strmice v Star maln, ki naj bi postala osnovna dostopna pot. Obstoječo cesto iz Starega malna do Štirne pa bomo zaprli za promet oziroma bo omogočen dostop samo za dostavo in lastnike zemljišč. No, glede režima dostopa se moramo še dogovoriti. Vsekakor želimo, da bi  cesta postala sprehajalna pot brez oblakov prahu, ki delujejo moteče, celo nezdravo.

Gašper Tominc