Kot je ob podpisu dejal župan Jakin, Vrhnika s podpisom te pogodbe stopa na pot čistejše Ljubljanice. »Začeli smo se približevati tistemu, kar sem imel tudi v svojem volilnem program: da Ljubljanica zopet postane kopalna reka.« Gorenje projekt (gre za konzorcij z družbo Hidroinženiring) bo čistilno napravo na Tojnicah za 15 tisoč enot gradil letos in prihodnje leto, nakar bo nastopilo leto dni trajajoče testno obdobje, jeseni 2015 pa mora biti vse stoodstotno. Projekt je vreden skoraj 5,8 milijonov evrov brez DDV oziroma z davkom 6,9 milijona. Po načrtu naj bi 85% stroškov krila država in Evropska unija, 15% pa občina.
Zamisel o centralni čistilni napravi na Vrhniki ima že dolgo brado. Prvi projekti so nastali že konec sedemdesetih, načrt pa je predvideval družni nastop občine in IUV. To naj bi bila čistilna s 150 tisočimi enotami, od katerih bi jih desetino porabila občina, 120 tisoč enot usnjarna, razliko pa preostale vrhniške firme. No, stvari so šle nato svojo pot in usnjarna je na svojem dvorišču zgradila lastno čistilno napravo, mesto pa je zgradilo samo mehansko čistilno, ki pa ima skoraj zanemarljiv čistilni učinek. »Šele leta 2007 je nastopilo resnejše obdobje, saj so se župani začeli pogovarjati o medobčinskem projektu Čista Ljubljanica, h kateremu smo pristopili tudi mi. Vrhnika je v njem udeležena s približno 11 milijoni evrov projektov, to je gradnjo kanalizacije, vodovoda in čistilne naprave. Kanalizacijo smo delno že zgradili, trenutno jo dokončujemo na Verdu. Sledila bodo območja Stare Vrhnike, Mirk, Gabrč in druga,« je pojasnil župan. V načrtu je tudi, da bo kasneje potekala gradnja čistilne naprave v Bevkah in v Blatni Brezovici, ter povezava slednje s centralno čistilno napravo na Tojnicah.  
Navkljub napredku ima ekologija tudi svojo ceno – pa ne samo v sami gradnji, marveč tudi v času po izgradnji. Cena na položnici je namreč sestavljena iz komunalne usluge in omrežnine. Omrežje se bo z razvejanostjo in nadgradnjo sistema povečalo, zato bo omrežnina postala dražja, položnice pa bodo posledično višje. Po mnenju župana gre za posledico, ki ji ni mogoče ubežati.

Zanimalo nas je še, kaj bi se zgodilo po najbolj črnem scenariju – propad podjetja – o kakršnih zadnje čase vedno pogosteje beremo po časopisih. Župan Jakin je dejal, da zaupa močnim referencam podjetja, podkrepljenimi z dolgoletno kontinuiteto neprekinjenega delovanja. Razdevšek iz Gorenja projekti pa je dejal, da uspešno izvedbo projekta zagotavlja že njihov uspeh, da so bili izbrani na razpisu, saj je bilo sito zelo ozko. »Predložiti smo morali ogromno dokumentacije, ki potrjuje naš status v preteklosti in naš položaj v prihodnosti.« Po Razdevškovem mnenju dokazuje resnost podjetja tudi dejstvo, da Gorenje v vsem svojem obstoju ni še nikoli potopilo hčerinske firme.

Gašper Tominc, foto: GT