Uvodoma sta predstavnici zavoda za zaposlovanje z Urada za delov Vrhnika predstavili zaposlitveno statistiko, ki kaže, da je vseh treh nekdanjih občinah brezposelnost narasla. Največji porast je doživela Borovnica, in sicer iz 178 oseb na 244. Še vedno pa je v občini Vrhnika več brezposelnih oseb (12%) kot pa v Borovnici (11,5%) in v log-dragomerški občini (8,2%). Prisotni so imeli pripombe, da jim zavod ob iskanju ustreznega kadra ponuja vse mogoče kandidate, tudi, po njihovem mnenju, povsem neustrezne. Pripombe pa so letele tudi na odziv kandidatov, ki včasih na razgovor sploh ne pridejo, kar meče čudno luč na njihovo resnost, da bi sploh našli službo. Gospodarstveniki bi si želeli tudi avstrijski model zaposlovanja sezonskih delavcev, po katerem bi delavci med sezono delali, v času mrtve sezone pa bi zanje poskrbel zavod za zaposlovanje. Preden sta se predstavnici zavoda poslovili, je padla še ideja, da bi na Vrhniki organizirali nekakšen karierni sejem, na katerem bi se vrhniški delodajalci predstavljali morebitnim brezposelnim.

V nadaljevanju konference je Matej Černetič iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti pojasnil, da občina skrbi za razvoj gospodarstva preko vsakoletnega razpisa »… za pospeševanje obrti in podjetništva«. Letos je bilo na voljo 20 tisoč evrov, za prihodnje leto pa je načrtovanih 22 tisoč. Zanimivo je, da letošnja sredstva sploh niso bila v celoti razdeljena. Kot je še dejal Černetič, občina pomaga tudi preko sofinanciranja javnih del – za prihodnje leto jih je predvidenih 34, pri čemer 35 % finančnega bremena nosi občina, 65% pa država. Po novem pa se lahko gospodarstveniki poslužujejo tudi brezplačne energetske svetovalnice, ki uraduje enkrat tedensko na občini.

Simon Hlebec, podpredsednik Območne obrtne zbornice Vrhnika in Peter Caserman, član njenega upravnega odbora, sta predstavila težave, ki pestijo gospodarstvo na Vrhniki. Izpostavila sta neurejenost obrtnih in poslovnih con, predrago komunalno opremljenost zemljišč za gospodarske dejavnosti, Naturo 2000 inneustrezen izobraževalni sistem. Rečeno je še bilo, da bi moral Cankarjev dom biti pogosteje »poln«, kot na primer Špas Teater, da bi  lahko imeli tudi lokalni gostinci nekaj od tega. Potem je bila debata še o smučišču na Ulovki, o bazenu, o izkoriščanju Ljubljanice za potrebe turizma pa o parkiranju z avtodomi.

Kot zadnja je nastopila predsednica gospodarske zbornice za osrednjeslovensko regijo Marta Turk, ki je med drugim povedala, da se morajo gospodarstveniki najprej sami čim bolje pobrigati zase in šele nato računati na drugo pomoč. Dejala je še, da morajo gospodarstveniki nujno obiskovati sejme v tujini, da z novimi izkušnjami plemenitijo svojo dejavnost, predvsem pa jim je položila na srce, naj svoje področje čim bolje poznajo. Pa ne samo v smislu dejavnosti, ampak tudi v računovodskem in pravnem, ker le tako bodo lahko maksimalno iztisnili iz svoje obrti. No, gospodarstveniki so imeli pripombe na gospodarsko zbornico, češ da je premalo storila glede plačilne discipline in nelojalne konkurence, vendar je Turkova odločno zanikala, da ni  problem pri njih, marveč pri gluhih ušesih vlade.

V sklepnem delu je bilo govora še o razpisih, ki jih objavlja občina za dela, katerih je tudi plačnica. Nekateri prisotni so menili, da bi občina morala izbirati lokalne obrtnike namesto ostalih. Župan Stojan Jakin je odgovarjal, da je na žalost zakonodaja narejena na način, da ima še vedno prednost tisti obrtnik, ki ponuja nižjo ceno storitve. Res pa, kot je ugotavljal župan, to ni recept za najbolje opravljeno delo.

Gašper Tominc