Dela so stekla v začetku decembra, vključevala pa so postavitev zidarskega odra in menjavo kritine na ladji. Kot je dejal vrhniški župnik Blaž Gregorc, je bila opečna kritina nazadnje zamenjana leta 1986, az rabljeno. Zob časa je v desetletjih naredil svoje, zato je streha kar klicala po obnovi. A če so se Šušteršičevi delavci poslovili od objekta, to še ne pomeni, da ne bo novih. Že spomladi bodo začeli vršiti obnovo fasade, ki je v zelo nezavidljivem stanju, dela pa bi obsegala tudi obnovo kamna (arkade). Kot nam je pojasnil Gregorc, ocenjujejo, da jih bo investicija stala okoli dvesto tisoč evrov, dolgoročna želja pa je, da bi se nekoč lotili še obnove notranjosti. Tudi za kapelice križevega pota bi bili veseli vsebine, a si je po eni strani ne morejo privoščiti, po drugi pa je vprašljiva zavoljo vandalizma.   

Kdaj naj bi zgradili cerkev sv. Trojice ni natančnega podatka, sodeč po Valvazorjevih podatkih naj bi bila iz okoli leta 1630. Izročilo pripoveduje, da je na tem območju nekoč pastirica pasla ovce, nakar so ji vse izginile. Našla jih je čisto na vrhu hriba, zbrane okoli podobice Svete Trojice. Dogodek se je naslednji dan ponovil. Pastirica je zato podobo odnesla k župniku, ta pa jo je spravil v molitvenik. A naslednji dan se je dogodek ponovil: ovce so bile zopet zbrane na vrhu hriba okoli podobice, ki jo je pastirica dala prejšnji dan župniku. Nenavadni dogodek so ljudje razumeli kot znamenje, da morajo na tem mestu sezidati cerkev v časi Sveti Trojici.

Zgodba, o kateri pripoveduje tudi Cankar, pravi, da je pastirica pomagala pri zidanju. Nosila je vodo iz Ljubljanice k cerkvi vrh griča. Nekoč se je spotaknila in tako nesrečno padla, da se je ubila. Njeno lobanjo naj bi vzidali za glavnim oltarjem. Kdor prisluhne pri odprtini za oltarjem, bo slišal šumenje vode ...

Gašper Tominc, foto: GT