Nihče ne ve, za kaj gre! Lahko misli, da ve. Najboljši ugibi so laž, o tem smo lahko prepričani. Nihče ne more vedeti, za kaj gre, lahko le doživlja to, kar je. To je velika razlika! Vedenje je dokončno v svojem spoznanju, vase zaprto, nerastoče in osnova učiteljevanja, predavanja, profesorstva, stroke..., s svojim načrtom in slepim za življenjsko dogajanje. Doživljanje je odprto, v procesu sprejemanja novitet, pretočno, čuječe in v prisotnosti, hipno odgovarjajoče na življenjske namige. Misel, da lahko en človek vodi drugega, je pretvarjanje, da vemo, kako se stvarem streže in poveličuje edino imidž človeka. Očitno je, da ne vemo! 

Danes živeči potrebujemo pogum, da prekinemo dolgo tradicijo malikovanja samih sebe in začnemo moč svoje pozornosti obračati na zadnje ostanke življenja na zemlji. Če hočete Učitelja, prisluhnite slapu ali divjanju neurja ali strelam in gromom ali divjosti gorskih vršacev ali skrivnostnemu šušljanju gozdnega življenja! Tukaj je resnično dogajanje! Ne v nemirnem vrvežu človeškega udejstvovanja, ki se je vrinil med vas in življenje, da bi vas premamil s svojimi 'čari' in vas odvrnil od zalezovanja svobode & ljubezni, dveh kril Žive ptice.

Šele zdaj, po tisočletjih moderne zgodovine, vstopamo v prvi trenutek kolektivnega razumevanja, ki razume in sledi 'govorici' živih, doživljanju. Zaupajmo občutju in spoznajmo, da ni avtoritet zunaj Življenja. Vsaka druga 'avtoriteta' je lažna in vodi v uničenje... politična, znanstvena, verska, kapitalistična, digitalna, korporacijska, družinska, nacionalna, moralna itd.. Vse to 'znanje' je začasno, velja le v tem trenutku časa in nima zveze z resničnim znanjem, z Gyano, temveč je iz-um, iz-mislek brez življenjskega porekla. Za Hosto M. Šumrada