Nekdaj idilična panonska ravnica, z vijugastimi pritoki in poplavnimi zatoki Mure, polna biotske pestrosti, vodnega in obvodnega življenja, stoletja edini najljubši reprodukcijski kraj bele štorklje v Sloveniji, se postopoma spreminja v preorane kemično obremenjene plantaže kmetijskih površin.
Mednarodna okoljska organizacija Europol je v letu 2020 izvedla na področju 32 držav, od tega 26 članic EU, med njimi tudi Slovenija, 260 preiskav, pri čemer so odkrili 1346 ton nelegalnih pesticidov. Z njimi bi lahko poškropili 207.000 kvadratnim kilometrom kmetijskih površin, kar je več kot je obdelovalnih površin v Nemčiji.
Po zadnjih podatkih v Sloveniji umre letno prezgodnje smrti zaradi onesnaženega zraka v povprečju 1400 prebivalcev, kar je desetkrat več kot v prometnih nesrečah. Pri tem pa niso upoštevane bolezni, ki jih povzroča s pesticidi obremenjena, zemlja, voda in kmetijski pridelki.
Se mogoče sprašujete, zakaj je tovrstna umrljivost največja v vzhodnem, industrijsko najmanj in kmetijsko najbolj »obremenjenem« predelu Slovenije?
Bolezni povezane s kontaminiranim ozračjem so čedalje bolj prisotne tudi na Ljubljanskem barju. Posebno so prizadeti prebivalci, stanujoči ob robovih kmetijskih površin z intenzivno obdelavo.
Povečano prisotnost pesticidov in sumljive hlevsko gnojne mešanice v zraku je zaznati v izparevanju (meglice), vetrovnih obdobjih, še posebno na območjih z odstranjenimi drevesnimi in grmovnimi mejicami. V poletnih vročinskih valovih, niti v nočnem času, ni možno prezračevati stanovanj.
Melioracija tercialnih, sekundarnih in primarnih jarkov na običajnih mokrotnih travnikih in mokriščih, (stoletja naravni zadrževalniki) pospešujejo vodotok in poplavno ogroženost naselij v MOL. Poplavna voda, kemijsko obremenjena z intenzivnim kmetijstvom, razen na nasutih terenih in visokih gredah, onemogoča ekološko pridelavo vrtnin.
Tokrat naš prispevek, ki je povezan z ozaveščanjem prebivalstva do podnebne nevtralnosti oziroma boju proti podnebnim spremembam in ohranjanju biodiverzitete, naslavljamo na vse deležnike, ki upravljajo ali soupravljajo z barjanskim teritorijem, naj se vsaj malo poglobijo v zgodovino in pričnejo spoštovati življenje, barjansko naravno in kulturno dediščino, ki je bila v času več kot sto letne kultivacije in šotne degradacije prelita z znojem in žulji naših prednikov ……… In hvaležne vam bodo tudi štorklje!

Jernej Korenčič/ Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja
Foto: Arhiv ZOLB Ljubljana