Četrtek je na DU Vrhnika rezerviran za izlete, družabna srečanja in kulturne dogodke. Ker pa smo bili kar dve leti bolj ali manj prikrajšani za druženja zaradi covida, so članice in člani komaj čakali, da se družijo. Zato so bili dobro obiskani izleti in pohodi po koncu prepovedi. Še posebno pa smo bili veseli, da bomo letos lahko pripravili druženje starejših od 75 let. Pričakovali smo veliko udeležbo, a bili smo prijetno presenečeni in vzradoščeni, ker so bila pričakovanja presežena. Že v koledarčku, ki ga dobi vsaka članica in član, ki plača članarino, je označen datum v avgustu kot dan za srečanje. Konec julija pa smo po vseh oglasnih deskah po KS še posebej povabili naše starejše na srečanje. Članice in člani socialne komisije in prostovoljke iz Projekta starejši za starejše so se dogovarjali, kje in kako naj poteka srečanje po dveh suhih letih in na obiskih seznanjali člane s prireditvijo.Tako smo imeli dan pred srečanjem prijavljenih kar 87 članic in članov. Tudi zato smo se odločili, da povabimo medse podžupana, gospoda Jožeta Malovrha, ki se nam je z veseljem pridružil. Prijazno je pozdravil navzoče in v kratkem govoru pohvalil delovanje društva na mnogih področjih. Po dobrem kosilu so udeleženci prisluhnili glasbi ali pa se predali živahnemu klepetu in obujanju spominov. Vmes smo na pobudo prostovoljk s šopkom, kot drobno pozornost in v zahvalo presenetili Amalijo Ogrin in Toneta Kogovška. Oba sta bila ganjena in sta nas spraševala, zakaj sta si zaslužila tako pozornost. Gospod podžupan se je zadržal kar nekaj časa med člani in z njimi sproščeno kramljal. Mnogi pa kljub devetdesetim letom še niso pozabili plesati. Ob umirjenih valčkih so se prijetno vrteli.Tone je s šopkom v roki spraševal: »Pa kdo se je spomnil name, zelo sem vesel in ganjen..« »Saj že desetletja igraš na harmoniki vsem jubilantom, skrbiš za dobro voljo, poješ v pevskem zboru, spremljaš pevce… itd…« mu je razložila Vesna.Tudi Malči Osredkar iz Male Ligojne je bila srečna, s solznimi očmi se je zahvaljevala za pozornost, ki ji je bila namenjena. Da so se pari malo spočili, smo predstavili igro s klobuki in povabili prostovoljce k tekmovanju. Kar štirje gospodje in štiri dame so bili pripravljeni tekmovati. Smeha in navijanja je bilo veliko. Za pogum so prejeli skromne nagrade. Okoli 19. ure so se začeli odpravljati domov in se vsi po vrsti prostovoljkam zahvaljevali za lepo popoldne in dobro pozno kosilo.Tudi prostovoljke so bile zadovoljne in nagrajene za trud in dobro voljo, ki jo širijo med starejšimi. Kdor je želel, pa je lahko vzel tudi obsežen zbornik, ki smo ga izdali ob 70 letnici društva. Na voljo jih je bilo cca 50, a ni niti eden ostal.

Zapisala: Elica Brelih,Foto: Leon Novak

Za objavo na naši spletni strani skrbi: Željko J.