Pobudnik in gonilna sila akcije je bil Vrhničan Franc Gorenc, član društva Heraldica Slovenica, ki je predlagal, da bi ob tridesetletnici slovenske osamosvojitve postavili na Sveti Trojici veliko zastavo. »Že desetletje in več je v meni tlela ideja, da bi nekje na Vrhniki postavil veliko zastavo, ki bila opazna od daleč. Ideja mi je začela postajati še bolj všeč po tistem, ko sem se pridružil društvu Heraldica Slovenica. Letos, ob tridesetletnici samostojne Slovenije, pa se mi je zdelo, da to moram dokončno izpeljati. Ko smo premostili birokratske težave, smo v kamnolomu v Slovenski Bistrici izbrali primerno granitno skalo. Firma Dvig jo je dostavila do kamnoseka Dolničarja in kasneje na Sveto Trojico, v skalo pa je kipar Edo Šćuk izklesal napis.« Na tritonsko granitno skalo so sidrali drog, ki je v spodnjem delu kovinski, zgoraj pa iz umetne mase. »Zgornji del droga prihaja iz Švedske in ga je bilo kar težko dobiti, spodnji del pa je slovenske izdelave. Zadnje dni je bilo zelo naporno in stresno, tudi zaradi neznosne vročine. Posebej se moram zahvaliti Mirku Celarcu, ki je pomagal s svojima mladima pomagačema, pa Vinku Cankarju, ki je poskrbel za spodonji del podstavka zastave in pa Tinetu Kovaču.«

Častna straža dvigne zastavo

Po koncu maše za domovino je gardna enota Slovenske vojske ob zvokih pihalnega kvinteta Slovenske vojske dvignila zastavo, da je zaplopala v večernem vetru. Sega 24 metrov visoko in je po besedah organizatorja ena največjih tod naokoli. Nato je namestnik vojaškega vikarja Slovenske vojske Milan Pregelj blagoslovil zastavo, v zrak so spustili rdeče, bele in modre balone, možnaristi iz Kamne Gorice pa so trikrat (tridesetletnica!) ustrelili z možnarji. Temu je sledil nagovor župana Daniela Cukjatija in predsednika društva Heraldica Slovenija Aleksandra Hribovška. Župan Cukjati je primerjal rojstvo države z rojstvom otroka, ko se po začetnem veselju pojavijo skrbi v kakšno osebo bo zrastel ta otrok. »Tako je tudi z našo državo. Vsako leto se spominjamo njenega rojstva in se sprašujemo ali smo na pravi poti. Tako v osebnem življenju, ko praznujemo okrogle jubileje kot ob jubileju države, se zahvaljujemo staršem – tistim, ki so nam dali življenje. Tudi domovino so nam izborili ljudje, ki se jim moramo zahvaljevati z domoljubjem in izobešanjem državnih simbolov. Nekateri od njih danes niso več med nami. Sem pa prepričan, da nas danes gledajo od zgoraj in se veselijo z nami.« Podobnih misli je bil tudi Hribovšek, ki je ugotavljal, da smo Slovenci vedno bolj domoljubni. »Po desetletjih sramežljive uporabe, sedaj končno kažemo, da smo ponosni na svojo državnost in si upamo uporabljati državne simbole na različne načine in na različnih krajih. Stati pod zastavo velikanko mi vrne spomine na ustanovitev države. Hvala Vrhničanom, gospodu Gorencu, občini in županu ter vsem, ki ste pripomogli, da je Slovenija dobila tako lep spomenik.«

Slovenski program

Mašo za domovino je daroval nekdanji vrhniški župnik Florijan Božnar, ki je župnikoval na Vrhniki v času osamosvajanja Slovenije. V pridigi je dejal, da je sladki osamosvojitvi sledilo trezno spoznanje, da cerkve niso bile nič bolj polne, kvečjemu še bolj prazne, saj je marsikdo ob dvigu življenskega standarda pozabil na Boga. Kulturni program pred cerkvijo je bil prežet s slovenskimi melodijami in recitacijami, izvedli pa so ga: Marko Fink, Ana in Tomaž Plahutnik, Tone Kuntner, Franci Bozovičar, Manja in Katja Trček. Program je povezovala Sonja Malovrh. Po koncu uradnega programa je sledilo še druženje, ob 21. uri pa je zagorel tudi kres.

Gašper Tominc, foto: GT

ZAHVALA DONATORJEM

Organizatorji se zahvaljujejo za pomoč družinskemu podjetju Dvig Jeraj, kamnoseštvu Marko Dolničar, kiparju Edu Šćuku, soboslikarstvu Habat Franc, Občini Vrhnika in Gostilni Kranjc.