27. 11. 2025

Brkini skrivajo številne lepe kotičke. Tokrat nas je vodnik Jože Školc popeljal po Markovski pastirski poti, kjer smo Barjani občudovali zanimivosti, ki jih je ustvarila narava.

Današnji pohod smo pričeli pri napajalnem koritu pri krožišču v Markovščini. Pot nas je vodila do Kramarjeve pečine, nato do vojaškega bunkerja, od koder smo se vzpeli do najvišje točke – hriba Bezljak. To ime naj bi dobil, ker so se na njem nekoč pasle krave, ki so rade bezljale, saj je bilo poleti na hribu premalo trave. Tu so še vedno vidni ostanki bunkerjev in škavnica. v kateri je celo leto voda in ne ve se natanko, od kod izvira. Na vrhu hriba plapola slovenska zastava. Pot se nadaljuje do Mihčeve pečine, vse do Bečuna. Bečun je kamnit vodni objekt, ki se je od 17. stoletja naprej uporabljal na širšem območju Čičarije. Bil je nepogrešljiv vir pitne vode, ki je ni zmanjkalo niti v največji suši. Vaščanke so pred davnimi leti tu prale perilo. Voda se je uporabljala tudi za umivanje, pripravo hrane ter napajanje drobnice in živine. V neposredni bližini je tudi kal, kjer se napajajo gozdne živali.

V bližini vasi Slivje in Markovščina, smo si pogledali še jami Dimnica. To sta dve, okoli 40 m globoki brezni, povezani z rovom. Hladen zrak, ki pozimi vstopa v eno od brezen, na drugi strani iztiska toplejši jamski zrak in tako nastaja značilna meglica, ki spominja na steber dima. Po tem pojavu je jama dobila ime.

Na koncu našega pohoda smo si ogledali še župnijsko cerkev sv. Martina v Slivju. Zgrajena je bila leta 1697, večinoma v romanskem slogu. Njena posebnost so freske slovenskega slikarja Toneta Kralja. Umetnik je cerkev poslikal v letih 1943–44. Negativne like iz biblijskih zgodb je drzno upodobil kot fašistične ter v okroglih reliefih križevega pota prikazal grozoto vojne in trpljenje slovenskega naroda.

Zapisala: Vanda
Fotografije: Andrej, Stane, Franci
Film: Stane