10. 2. 2026 - Naveličani dežja in težkih, sivih oblakov smo se Barjani odpeljali proti zahodu države, z upanjem po vsaj malo jasnega neba. Vodnik Roman Novak se je odločil, da se iz kraja Bukovica pri Vrtojbi povzpnemo na grič Sveti Ot.

Bukovica je manjša vas v spodnji Vipavski dolini, pod obronki Biljenskih gričev. Naše izhodišče je bilo pri župnijski cerkvi svetega Lovrenca, ki je bila zgrajena med obema vojnama, ker so topovi s Soške fronte uničili staro cerkev. Uničeno je bilo tudi vaško jedro blizu območja nekdanjih opekarn. V preteklosti so se številni prebivalci teh krajev ukvarjali z izdelovanjem opek. Tradicija naj bi segala vse do antike. Danes je vas poznana kot rojstni kraj Zorana Mušiča (1909–2005), slovenskega slikarja in grafika. Šteje med najpomembnejše slovenske umetnike 20. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau, kar je močno zaznamovalo njegovo umetniško ustvarjanje. Po vojni je ustvarjal predvsem v Benetkah in Parizu. V svojih delih je upodabljal človeško trpljenje, minljivost ter kraške in beneške krajine.

Iz Bukovice smo se po lepo urejeni poti povzpeli na manjši hrib Sveti Ot, ki s 126 metri nadmorske višine ponuja odličen pogled na okolico, poraslo z gozdovi in vinogradi. Njegovo ime izvira iz svetniškega imena Oton ali Oto, saj je tu že leta 1530 stala njemu posvečena cerkvica. Kasneje je bila porušena, njene razvaline pa so se ohranile vse do prve svetovne vojne, ko so jih avstro-ogrski vojaki jeseni 1916 uporabili za utrjevanje svojih obrambnih položajev. Ostanke cerkvice so dokončno odstranili po drugi svetovni vojni in na istem mestu postavili betonsko obeležje v spomin na padle partizane na goriški fronti. Danes je Sveti Ot kraj spomina na težke čase prve in druge svetovne vojne, kraj miru, počitka, rekreacije in lepe narave.

S Svetega Ota smo se vračali skozi oljčne nasade in vinograde. Območje je idealno za vinogradništvo in oljarstvo, saj ima sončno lego, primerno zemljo in prijazno mediteransko klimo. Vinogradi niso le polja za grozdje, ampak del kulturne krajine, ki jo oblikujejo ljudje že več stoletij. Vse pogostejši so tudi nasadi oljk različnih sort, ki se pogosto pobirajo ročno ter hladno stiskajo, da se ohrani aroma in kakovost. Tako vinogradništvo kot oljarstvo sta del lokalne identitete in turizma.

Vso pot smo lahko občudovali prve znanilce pomladi in se prepričali, da je nov letni čas že čisto blizu. Za prešeren zaključek zanimivega pohoda so poskrbeli slavljenci, saj so nas razveselili s pustnimi dobrotami.

Zapisala: Vanda

Fotografije: Marjeta, Andrej, Stane

Film: Stane