11. februarja 1906 so vrhniški čebelarji ustanovili podružnico Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Po vojni (1946) so se preimenovali v čebelarsko družino, leta 1965 pa so ustanovili Čebelarsko društvo Vrhnika. Svoj vrh je društvo doseglo v devetdesetih letih, ko je štelo okoli 150 članov, v zadnjih letih je včlanjenih okoli 90 ljudi.
Slavko Keršmanc, dolgoletni predsednik društva, je zbrane nagovoril z društveno kroniko in pregledom aktualnih dejavnosti, ki jih vršijo v društvu. Med drugim je dejal, da bodo še naprej pozornost posvečali izobraževanju članov in spodbujali uvajanje tehnoloških novosti. Naloga bo novačenje mladih, glede katerih je dejal, da se jeseni verjetno ponovno vračajo med učence, kajti v osnovni šoli bodo ponovno uvedli čebelarski krožek. Nadaljevali bodo tudi s strokovnimi ekskurzijami, ki so odlična mešanica strokovnosti in družabnosti.
Zbrane je v imenu Čebelarske zveze Slovenije nagovoril Marko Alauf, ki je društvu čestital, hkrati pa zbranim podal tudi nekaj novosti in pobud, ki jih je zveza nedavno predstavila v Bruslju. »Veliko slovenskih rodov čebelarjev je bilo odličnih, prepričan sem, da so med njimi tudi vaši predniki. Tudi zaradi teh ljudi je slovensko čebelarstvo tako priznano v Evropi kot je,« je sklenil svoj nagovor.
Za kulturni program so poskrbeli člani Okteta Raskovec, Ajdi, Klara in Julija ter priložnostni ansambel mladih fantov in deklet, ki je zbrane zabaval še dolgo po uradnem programu.
Ob jubileju so podelili tudi priznanja, in sicer Odličja Antona Janše II. In III. stopnje. Prav tako pa tudi posebna priznanja za zasluge pri razvoju čebelarstva, ki so jih prejeli Ivan Osredkar iz Velike Ligojne, Jože Japelj iz Sinje Gorice, Anton Varšek z Vrhnike, Jože Kogovšek z Verda, Jaka Slavec z Vrhnike, Marko Debevec z Vrhnike in Slavko Keršmanc iz Bevk.

Gašper Tominc, foto: GT