JETNIKI SVOBODE – SLOVENCI, JUGOSLAVIJA IN OBLAST OSVOBODILNE FRONTE

Jetniki svobode, katerih podnaslov je Slovenci, Jugoslavija in oblast Osvobodilne fronte, so knjiga o Sloveniji. Pisanje teži h globinski analizi domačega značaja in njegove geopolitične usojenosti, kot se je oblikovala skozi stoletja. Govori o tem, kako se je narodna bit odzvala na najusodnejši dogodek v slovenski novejši zgodovini, to je na vstop »Osvobodilne fronte«, transmisije sovjetske partije, v duhovni prostor domovine in kaj iz tega še danes sledi. Razloži, kaj je Jugoslavija in kako nam je sedaj še posebej nevarna. Pojasni nadalje, zakaj je vse preveč odločujoči del volilnega telesa voli, kot voli in kaj imajo z našo davno mitologijo (Lepa Vida) opraviti »novi obrazi«, ki jih gospodarji zakulisja servirajo ob vsakih volitvah. V ta kontekst postavi tudi aktualno oblast, ki sliši na ime »svoboda«. Ugotovi, da je Robert Golob z ustanovitvijo svoje stranke igral na nek podzaveden refleks, ki je bil v slovenskem človeku navzoč od začetka velike laži, 27. aprila 1941. V tem smislu Golob zgolj nadaljuje uničujočo politiko nekdanjih komunistov. Sloveniji pa je nevarnejši od vseh novih obrazov, ki jih je Kučanovo zakulisje do sedaj inštaliralo. Preprosto zato, ker so njegove destruktivne moči, ki jih uporablja zoper drugače misleče, pa tudi zoper vitalne sisteme države (gospodarstvo, zdravstvo, kultura) neprimerljivo močnejše od vsega, kar smo poznali doslej.

Jetniki svobode  nadalje obširno spregovorijo o štirih jezdecih apokalipse, ki so v slovenski prostor vstopili 27. aprila 1941. Razkrivajo, kako se to cepi na spoznanje svetovnega disidenta jugoslovanskega rodu, Milovana Đilasa, o tako imenovanem novem razredu. Le-ta se uteleša v tistem, kar smo včasih pojmovali kot »gospodje-tovariši«, to je v prestiž in materialne privilegije potopljeni vladajoči sloj, ki pa so ga polna usta delavskih pravic. Ta združba so naši nekdanji in današnji oblastniki. Jetniki svobode se izčrpno posvečajo analizi ravnanja prenovljene partije, predvsem pa Milana Kučana ob padcu Berlinskega zidu in vzpostavljanju slovenske države. Knjiga prinaša mnogo materiala, ki prej javnosti ni bil poznan. V kontekstu škode, ki so jo nekdanji-sedanji oblastniki povzročili Slovenstvu, prihajajo tudi gradiva o tem, zakaj smo izgubili Trst, Gorico in Koroško. Ta gradiva prej slovenski javnosti niso bila dostopna.

Knjiga je sicer ubrana optimistično: kako bi tudi ne bila, saj imamo svojo državo, spomenik trajnejši od brona. Pove, kaj moramo storiti, da jo bomo ohranili v žaru njenih mladih moči.

Vse zgoraj navedeno in še več nam bo predstavil avtor knjige Boštjan M Turk.

Vljudno vabljeni v malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki.