Topel sončen avgust naju je z Antonom v imenu Župnijske Karitas Vransko zvabil na obisk k jubilantu Jerneju Pestotniku iz Jeronima, ki je praznoval 80 let. Prijazno in veselo naju je z ženo Polono in sestro Frančko sprejel in pozdravil. Med prijetnim kramljanjem smo se vrnili v čase, ko je bil še zaposlen na pošti v Ljubljani, vendar ga je klic doma in ljubezen do narave pripeljala nazaj domov, kjer se je pričel ukvarjati z lesom. Tudi kmetija je potrebovala pridne roke, da je bilo vse postorjeno, za kar gospod Jernej še vedno skrbi.

Skromno pripoveduje o ljubezni in miru, o delu in molitvi, o sreči, ki je ni mogoče najti nikjer v svetu, le doma. Rad ima svojo ženo in družino, ki mu je bila vedno najpomembnejša in v kateri se lepo razumejo. Želi, da je dom kraj, kjer se lahko ustavi in spočije, kjer vedno najde zavetje in nekoga, ki ga razume in ima rad.

Za gospoda Jerneja gotovo velja Pavčkova misel: »Človek je srečen takrat, kadar je sam komu drugemu sreča.«

Pot naju je zanesla tudi h gospodu Ludviku Piklu iz Brodov, ki je ravno tako praznoval 80 let.  Prisrčno naju je sprejel v svoj dom, kjer se je ravno ukvarjal s podatki, ki so pomembni za našo občino in jih skrbno zapisuje, da bi se ohranili za prihodnje rodove. Z velikim navdušenjem in veseljem je pričel pripovedovati o svoji največji ljubezni – gasilstvu. Kako predan je bil, pričajo nešteti pokali in priznanja, ki jih je na svoji uspešni poti prejel. Ostalim gasilcem je bil vzor poštenosti, ljubezni do bližnjega in do domovine. Je velik dobrotnik, ki je ustregel vsakemu, če ga je prosil za pomoč. Na njegovem domu so se prirejala srečanja, največkrat gasilska, ki so mu bila tako ljuba. Na njih ni manjkalo niti dobre kapljice in pogostitve. Vedno je bil ponosen na svoje cvetje, ki se je bohotilo okrog hiše, in muzejsko zbirko, ki jo je vsakemu rad pokazal. Ponosen je na svoje gasilsko delovanje, kar ne more prehvaliti lepih, nepozabnih časov, ko je bil še steber gasilstva in pri močeh.

Lepo je biti gost pri človeku, ki mu strast in volja tudi v jeseni življenja krojita vsak dan. Za gospoda Ludvika gotovo velja: »Njegov nasmeh je luč v oknu duše, ki pravi, da je tu srce doma.«

Obema jubilantoma želimo še veliko zdravja in vsega dobrega.

Zapisala Anica Jagodič, sodelavka Župnijske Karitas Vransko.