V petek, 22. 10. 2021, popoldne smo sodelavci Župnijske Karitas Vransko zapustili oblačno in deževno Savinjsko dolino in se odpravili na strokovno ekskurzijo ter vsakoletne duhovne vaje, tokrat v Sončno hišo Portorož.
Kljub bolj oblačnemu vremenu so bila naša srca napolnjena z veseljem in pričakovanji, saj je za nas to dragocen čas za kratek odmik od vsakodnevnih zadolžitev.
Naše duhovne vaje so namenjene temu, da si vzamemo čas biti sam s sabo, biti z Bogom in tudi za medsebojno druženje, globlje spoznavanje sebe ter za podelitev življenjskih preizkušenj.
Naša voditeljica Helena Golob je letošnje duhovne vaje pripravila po programu »Zdravilna beseda«.
Sodelavci Karitas iščemo vir zdravilnih besed v Svetem pismu, kjer nas Bog s svojo besedo vodi, zdravi in tolaži skozi naše življenje.
Ob pogovoru skozi različne življenjske zgodbe in Božjo besedo smo razmišljali o tem, kako se mi sami soočamo z različnimi izgubami, kot so: izguba bližnjega, izguba službe, izguba veselja do življenja, izguba upanja, izguba vere vase, razpad zakona …
Na vprašanja: »Kakšna pričakovanja imamo do drugih ljudi in tudi do Boga, ko smo v stiskah? Kaj je tisto, kar nas tolaži in pomiri ob stiskah? Kako se soočati z žalovanjem? Ali zmoremo odpuščati? Kdaj težje odpustimo? Zakaj je potrebno odpuščati? Kako lahko odpustimo drugemu in sebi?« smo si skušali odgovoriti tudi z ogledom filma Koliba (The Sack -2017).
Sobotni dan je hitro minil, kljub temu da smo razmišljali o težkih stvareh. O stvareh, o katerih lahko spregovorimo le v okolju, kjer si zaupamo in se počutimo varne. Ta dan smo si vzeli čas tudi za sprehod ob obali, kjer nas je grelo jesensko sonce in rahlo 'kuštrala' burja.
Duhovne vaje smo zaključili v nedeljo s sveto mašo v cerkvi Device Marije Rožnovenske v Portorožu.
Po kosilu smo se odpravili proti domu. Med potjo smo obiskali terapevtsko stanovanjsko skupnost Vrtnica, kjer bivajo moški, vključeni v program, namenjen socialni rehabilitaciji oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom, z namenom ureditve lastnega življenja. Predstavili so nam posestvo, živali, bivanjske prostore. Z nami so delili svoje življenjske preizkušnje in poti, ki so jih vodile v odvisnost. V skupnosti si pomagajo med seboj, se tolažijo, iščejo rešitve, da bi ponovno zaživeli svobodno in človeku dostojno življenje.
Po ljudski govorici so prosim, hvala in oprosti tri čudežne besede. Naše poslanstvo je delo z ljudmi v stiskah, z različnimi življenjskimi preizkušnjami, zato je še posebej pomembno, da so naše besede, s katerimi se medsebojno tolažimo, spodbujamo in iščemo rešitve, blagodejne in zdravilne za srce in dušo.
Zapisala Katja Pečovnik Hadžić.