Enako lahko tudi vsak od vas reče, da je tekač. Ja, res, četudi že dolgo ne tečete. Se spomnite svojega otroštva? Takrat ste zagotovo tekli, če ste le imeli to srečo, da ste lahko. Tudi vaši predniki so tekli. Morda niso tekli vaši starši, vsaj takrat, ko so že imeli vas, ne. Zelo veliko pa so tekli vaši-naši daljni predniki. Naša telesa so se evolucijsko razvila tudi v simbiozi z gibanjem. Naravno vsakodnevno gibanje je zdravo na podoben način, kot je zdrava naravna hrana. Toliko bolj zdrava je, če jo pridelamo na našem vrtu ali naberemo v gozdu. Kajti ta hrana ni le to, kar z njo damo v usta, ampak tudi, kako smo do nje prišli.

Tek je človeku zelo pisan na kožo. Žal pa ima večina ljudi napačno predstavo o teku. Menijo, da je tek mučenje. To pa zato, ker so z odraščanjem vedno manj tekli igrivo in vedno bolj tekmovalno. Tekmovati v teku je res mučno, ker nas izjemno obremeni. Ko pa tečemo igrivo, na potovalni način in z vmesnimi odseki hoje, potem je tek nekaj, kar nas ne izčrpa, ampak izpolnjuje. 

Na Vranskem bomo imeli v petek, 1. septembra 2017, ob 17. uri triurno tekaško delavnico, na kateri vas želim naučiti uživati v teku. Učili se bomo lahkotne in elastične tehnike teka, primerne izbire tekaške obutve, načrtovanja treninga, prepoznavanja vzrokov tekaških poškodb. Spoznali bomo, zakaj je tek koristen za našo hrbtenico, kolena, možgane. Nazadnje pa bomo v teku prepoznali starega prijatelja. Zelo bom vesel, če pridete. Opogumite se! Čeprav v resnici ne potrebujete poguma za tek. Kajti dober tek je človeku prijazen.

Ko se sprehajam po Vranskem, čutim, kot da stopam po stopinjah svojih prednikov. Enako se počutim, ko tečem. Počutim se domače.

                                                                                                                                                                 Urban Praprotnik