Že naši predniki so vedeli, da je potrebno tisto, kar vzameš iz narave, tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje v naravi. Statistika o številu prebivalcev se iz leta v leto povečuje in s tem se povečuje tudi večja poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo, sajenje monokultur ter krčenje gozdov in travnikov za njihovo širjenje. Na ogromnih kmetijskih površinah, kjer se sejejo monokulture, te pestijo vsako leto škodljivci in bolezni. Kako se temu izogniti, so vedeli že naši predniki, saj so upoštevali kolobarjenje in tako preprečili marsikatero nevšečnost. Travniki, ki ostajajo, se kosijo redno, tako da ne zacvetijo v svojih pisanih barvah kot nekoč.
Ali še lahko ukrepamo?
Vsako pozitivno ravnanje bo doprinos k ohranjanju naše narave. Tako se je potrebno zavedati, da s sajenjem avtohtonih medovitih rastlin v naš prostor prispevamo k preživetju in ohranjanju čebel in tudi ostalih opraševalcev.
Zakaj avtohtone medovite rastline?
Živali so se na določenem območju prilagajale. Tako so se tudi rastline prilagajale stoletja, tisočletja različnim vremenskim in tudi ostalim nevšečnostim. Medovite rastline zagotavljajo čebelam medičino in cvetni prah. Medičina in cvetni prah medovitih rastlin zagotavljata tisto, kar čebele potrebujejo za svoj obstoj. Torej se moramo skupaj zavedati in saditi medovite rastline na domačem vrtu, njivah in tudi na javnih površinah. S tem bomo zagotovili pestrost in pripomogli k ohranjanju čebel v našem prostoru. To pozitivno energijo bomo lahko sprejemali nazaj iz narave in tudi skupaj razmišljali pozitivno.
Katero medovito rastlino izbrati?
To je odvisno od tega, kaj imamo na razpolago: ali je to le balkon, na katerem imamo cvetlična korita, morda vrt, njiva ali pa so to javne površine.
V cvetlična korita na balkonu imamo številne možnosti pri izbiri medovitih rastlin, na primer iz vrst začimbnic in dišavnic. V korita lahko sadimo baziliko, origano, timijan, meliso, boreč, nizko sočnico ali ameriški slamnik in še bi lahko naštevali.
Če imamo veliko prostora na vrtu, se lahko odločimo za zasaditev medovitih dreves, kot so lipa, divja češnja, navadna leska, kostanj in še mnogo drugih. Na vrtovih se lahko odločimo tudi za posaditev grmov, kot so vrtnice, ki nam s cvetenjem obogatijo naš vrt. Na vrtovih imamo ravno tako možnost posaditve medovitih začimb in dišavnic.
Ko imamo na razpolago večjo kmetijsko površino – njivo, imamo prav tako številne možnosti izbire med medovitimi rastlinami. Na njive lahko posejemo sončnice, buče, ajdo, mak, oljno ogrščico, facelijo, deteljo … Te rastline ne bodo omogočale le pašo čebelam, ampak bodo koristne tudi širše. Npr. semena sončnic in buč lahko pozneje uporabimo za izdelavo olja. Ajda, ki jo sejemo poleti, v času cvetenja omogoča čebelam pašo, ko dozori, jo požanjemo in pridobimo moko. Tudi ostale medovite rastline niso uporabne le za čebele, ampak se po končanem cvetenju oz. žetvi ostali zeleni deli rastlin podorjejo in s tem obogatimo tla s humosom. S tem nahranimo milijone drobnih organizmov v tleh in izboljšamo zračnost ter strukturo tal. Tako s tem ravnanjem zemljo obogatimo. Rastline, ki jih nato posejemo na to zemljo, bodo bolj močne, zdrave in tudi odporne na stres, ki je v zadnjem času bolj pogost. Tu mislimo na neugodne vremenske pogoje in posledično tudi na bolezni in škodljivce.
Na javnih površinah (parki, vrtovi …) imamo prav tako možnost, da izberemo avtohtone medovite rastline. Med njimi so to lipa, kostanj, javor in številne druge medovite trajnice ter grmičevje.
S tem pozitivnim delom ne bomo omogočili le pašo čebelam, ampak bomo poskrbeli tudi za našo okolico. Ne le čebele, ampak vsa narava nam bo hvaležna, saj ji bomo vračali tisto, kar potrebuje, da skupaj ohranimo naš prostor za prihodnje rodove.
Tomaž Samec, svetovalec za varno hrano pri JSSČ
